Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da število samomorov pri nas upada. V 13 letih se je število samomorov zmanjšalo za skoraj 200. Več samomorov glede na število prebivalstva je v vzhodnih statističnih regijah in pri starejših.
Leta 2003 je bilo tako v Sloveniji kar 562 samomorov, lani se je ta številka uradno ustavila pri 371. Najmanjši odstotek samomorov je pri mladoletnih osebah, največji pa pri starejših. Tako najbolj izstopata starostni skupini 70 - 79 let in 80 +. Največ samomorov je v Koroški in Savinjski regiji, najmanj pa v jugo vzhodu Slovenije.
Včasih so pri posameznikih, ki načrtujejo samomor, opazne spremembe v obnašanju. Človek opušča skrb za svojo zunanjost, drugače izraža čustva ... Človek se lahko začne umikati v samoto, je potrt in deluje izgubljeno. Nekateri lahko ravnajo ravno nasprotno in poskušajo vzpostaviti intenzivnejše stike z drugimi. Pozorni moramo biti torej na vsako spremembo v obnašanju, ki za določeno osebo ni značilna.
Če vidimo, da je posameznik v stiski, je treba prevzeti pobudo za pogovor, svetujejo. "Vprašajmo po počutju, trenutnih težavah, predvsem pa vztrajajmo pri pogovoru. Včasih se zgodi, da posameznik prvič pogovor zavrne. Zato je pomembno, da smo vztrajni in mu pokažemo, da nam ni vseeno."
