Kako se srečujejo in ubadajo s to težavo, smo povprašali na upravah nekaterih dolenjskih prodajaln. V Mercatorju v zadnjem času povečanja števila tatvin ne zaznavajo. Opazili so že poskuse kraj tako nekoliko dražjih izdelkov kot tudi sadja in zelenjave; njihove kode so bile zamenjane s tistimi z nižjo ceno. Nasploh pa gre pri poskusih kraj najpogosteje za nekoliko dražje, a manjše izdelke v market programih, kot so britvice, baterije, kozmetika, igrače in podobno. Zgodili pa so se tudi poskusi kraj žganih pijač ali celo stegna pršuta.
Nadzor
Varnostne agencije imajo svoje pristojnosti določene v zakonu o zasebnem varovanju. Od izvajalcev storitev varovanja v Mercatorju zahtevajo dosledno upoštevanje predpisa.
Za kolikšne količine oziroma vrednosti ukradenih artiklov ter posledično izgube trgovine gre, težko rečejo. »Pri pregledu zalog in pri inventurah se natančno določijo manjkajoče količine blaga. To se evidentira ločeno od odpisov in običajnega kala in je zabeleženo pri poslovanju vsake trgovine. Zato je tako podjetju kot zaposlenim v interesu delovati predvsem preventivno,« pravijo. Ali so med tatovi večinoma otroci, najstniki, starejši, morda Romi, ali je več moških ali žensk, ne morejo povedati, ker Mercator kot trgovec ne vodi evidence o značilnostih oseb, ki so pokušale krasti.
Preverjanje morebitnih tatov
Krajo oziroma njen poskus najpogosteje opazijo trgovci ali varnostniki. »Če opazijo kaj sumljivega in upravičeno domnevajo, da bi lahko šlo za poskus kraje, lahko pristopijo k osebi in prosijo, ali lahko pregledajo vse, kar je treba, da se sum potrdi ali ovrže. Če se sum ne potrdi, se osebi opravičijo, sicer pokličejo policijo. Kupci pa večinoma razumejo, da je tako v vseh trgovinah, tudi v tujini. Če denimo zapiska alarmna naprava, ker kateri od izdelkov ni bil razmagneten ali stehtan, nekako vsi razumemo, da je treba vzrok za to preveriti,« povedo v Mercatorju. Za kraje v njihovih trgovinah velja ničelna toleranca, kar pomeni, da tudi pri manjših tatvinah ne pride do kakih poravnav oziroma »gledanja skozi prste«. Vse ugotovljene kraje prijavijo pristojnim organom pregona.
V Lidlu redkobesedni
Veliko manj zgovorni o krajah v trgovinah so bili v Lidlu Slovenija, kjer so na kopico vprašanj odgovorili le, da se srečujejo s tako imenovano bagatelno kriminaliteto. Gre za tatvine predmetov manjše vrednosti. Na leto imajo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj. Odtujeno blago zajema tako prehrambne kot tudi neprehrambne izdelke. »Vsako tatvino vzamemo skrajno resno, vsako tovrstno kaznivo dejanje prijavimo policiji,« povedo v Lidlu.
Skrivanje v torbo, žep, pod voziček …
Podobno ravnajo tudi v Sparu Slovenija, kjer potrjujejo, da beležijo različne manipulacije kupcev. Ti najpogosteje pospravijo izdelek v torbo, nahrbtnik, žep, pod oblačila, dodajajo ali nepravilno tehtajo sadje in zelenjavo, puščajo izdelke v vozičku oziroma pod njim, med nakupom uživajo neplačane izdelke, pri prehodu mimo blagajne držijo izdelek v roki, z izdelki iz poslovalnice odhajajo skozi vhod ali mimo ekspresnih blagajn, ne da bi poravnali račun, zamenjujejo cene (na dražji izdelek pritrdijo ceno cenejšega, na primer pri nakitu) ...
Število kraj v Sparovih trgovinah je letos primerljivo z enakim obdobjem lani. Rast zaznavajo pri organiziranih skupinah, ki so najpogosteje zainteresirane za izdelke, ki jih je mogoče prodati na črnem trgu.
