Novice Svet24

V zadnjih letih je koruzni hrošč med gojitelji koruze vse pogostejša tema. Eden najhujših škodljivcev koruznih posevkov je k nam prišel iz tujine – iz Madžarske in severne Italije. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko rumeno-črni hrošček zmanjša pridelek koruze tudi za polovico. Ko je rastlina enkrat okužena, ji ni več pomoči.

Wikipedia

Prišel kot slepi potnik na letalu

V Evropi so prisotnost koruznega hrošča prvič ugotovili na letališču Surčin v okolici Beograda leta 1992. Kako je prišel tja, ni znano, domneva pa se, da je na staro celino pripotoval kot slepi potnik na letalu. Vse od takrat se škodljivec nezadržno širi po Vzhodni Evropi. Prvi njegov pojav smo v Sloveniji zabeležili leta 2003, ko so ga opazili tako na zahodu kot vzhodu države. Fitosanitarna uprava RS pri ministrstvu za kmetijstvo je zato leto pozneje predpisala ukrepe za zatiranje koruznega hrošča ter na vzhodu dvoletni in na zahodu triletni kolobar.

Najučinkoviteje ga zatiramo s kolobarjenjem

Proti hrošču učinkuje samo preventivno kolobarjenje. Ko je njiva enkrat okužena, lahko hrošč uniči ves pridelek koruze.

Kolobar se še vedno omenja kot najučinkovitejši način zatiranja tega škodljivca, saj njegove samice jajčeca odlagajo v bližino korenin koruze približno 15 centimetrov pod površjem tal, v svoji brošuri piše Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Naslednjo sezono se začne najbolj škodljiv stadij koruznega hrošča, saj njegove ličinke začnejo objedati korenine, kar povzroči poleganje koruze in slabo preskrbo. Za kulturno rastlino je škodljiv tudi odrasel stadij koruznega hrošča, saj ti obžirajo liste in storže ter tako povzročijo njihovo »gluhost«. Strokovnjaki KIS zato opozarjajo, da je najučinkovitejša metoda zatiranja tega škodljivca pravilen kolobar in uničevanje samoniklih koruznih posevkov, ki bi na njivi vztrajali tudi naslednje leto in bili ličinkam hrošča vir hrane.

Kemično zatiranje praktično nemogoče

Ko koruzo hrošč enkrat napade, zanjo ni več rešitve. Mlade posevke je še mogoče rešiti s priporočenimi insekticidi, vendar je zatiranje koruznega hrošča, ko se enkrat razširi, praktično nemogoče, še opozarjajo na KIS. Če kmetovalec zazna koruznega hrošča, mora o tem takoj obvestiti pristojne institucije. A: 1: Koruznega hrošča so prvič zaznali leta 1992 v okolici Beograda. Domnevno je tja prišel kot slepi potnik na letalu.***