Novelo zakona o bančništvu so podprle vse poslanske skupine, pri čemer je opozicija obžalovala, da rešitev ni bila sprejeta že prej.
Čeprav veljavni zakon o bančništvu določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja v primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki, so se v praksi pri delu preiskovalne bančne komisije DZ pokazale težave pri pridobivanju teh podatkov, je v današnji razpravi v DZ spomnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj.
Cilj zakona je tako po njegovih besedah odpraviti te nejasnosti, na predlog koalicije pa bodo v njem to možnost razširili še na računsko sodišče, ki je pristojno za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev, med katere zakon uvršča tudi banko, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.
Soglasno
Predlog so podprle vse poslanske skupine. Kot je povzel Janko Veber (SD), "moramo pri tem, ko se pogovarjamo, da je treba pri vzrokih za bančno luknjo priti do dna, imeti dostop do podatkov." Koalicijo po njegovih besedah in po navedbah Dušana Verbiča (SMC) in Uroša Prikla (DeSUS) veseli tudi to, da bo do teh podatkov lahko dostopalo računsko sodišče kot vrhovni strokovni revizor.
A Marko Pogačnik (SDS), ki je spomnil, da je ta stranka v tem mandatu podobne rešitve predlagala trikrat, pa jih koalicija ni podprla, je ocenil, da rešitve zakona prihajajo prepozno: "Predlogu novele zakona ne bomo nasprotovali, ker je korak pravilen. Obžalujemo pa, da ga je vlada naredila tri leta prepozno." Podobno so ocenili Luka Mesec (Levica), Jožef Horvat (NSi) in Bojan Dobovšek (NP).
SDS je želela, da bi v noveli zakona pristojnost za dostop do zaupnih bančnih podatkov razširili še na celoten DZ in njegova delovna telesa, a DZ s tem ni soglašal.
