Novice Svet24

Počne lahko vse, kar počnejo 12-letniki, trdi njena zdravnica Metka Prešeren Štrukelj z inštituta Soča, kjer so ji v teh dneh priskrbeli že tretjo protezo.

V oboroženih spopadih v Ukrajini pred dvema letoma se je mati Natalije Lafazan Aleksandrovne ob eksploziji bombe vrgla na svojo hči, da bi jo zaščitila, pri tem pa sama izgubila življenje. Deklica je bila ob tem huje poškodovana in je ostala brez noge. Prvo protezo so ji s pomočjo Ustanove za krepitev človekove varnosti (ITF) v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča pripravili nekaj mesecev po tragediji, v teh dneh pa je na rehabilitaciji v Ljubljani že tretjič.

Ostaja aktivna

Kot je na današnjem srečanju z novinarji pokazala nasmejana Natalija, ki jo v Sloveniji vsakokrat spremlja oče, se lahko ukvarja z različnimi športnimi dejavnostmi, tudi s plezanjem po umetni steni, s posebno protezo lahko celo plava. Po besedah Prešeren Štrukljeve je Natalija zelo aktivna, tako da ji morajo pripraviti ogromno različnih dejavnosti, da jo zaposlijo. Na ta način se tudi lažje sooča s tragedijo, ki jo je doživela.

ITF

Tudi Natalija pravi, da če ne bi prihajala v Slovenijo, ne bi bila to, kar je. Ob vsakem obisku se tudi odpravi v različne kraje po naši državi, še posebej všeč so ji morje in gore, želi pa si priti še pozimi. Sicer je Natalijina velika strast postalo tudi slikanje, v življenju pa želi tudi veliko potovati, je pojasnila deklica, ki pravi, da kljub začetem učenju angleščine v šoli razume več slovenskih besed.

Da se mora učiti tujih jezikov, ji v bolj strogem tonu tudi pred kamerami naroči njena zdravnica. Pri komunikaciji z osebjem v Soči deklici sicer pomaga prevajalec, eden od zaposlenih, toda če ga ni, sta morali uporabiti kar spletne prevajalnike, je pojasnila Prešeren Štrukljeva, ki bi se želela z deklico pogovarjati v angleščini ali nemščini.

Rehabilitacija

Natalija bo namreč v Ljubljano prihajala tudi v prihodnje, saj protezo sčasoma preraste in potrebuje novo. Njene rehabilitacije financira ITF, ki je letos za Natalijo zbiral sredstva tudi v okviru akcije Posodi svojo nogo, v kateri so za vsako fotografijo noge z zavihano hlačnico namenili en evro za Natalijino rehabilitacijo. Sicer pa je sredstva v največji meri zagotovilo ministrstvo za zunanje zadeve, so pojasnili na ITF.

Proteza, kot jo je Natalija dobila letos, stane okoli 3000 evrov, temu pa je treba prišteti še stroške poti, nastanitve in rehabilitacije v Ljubljani, je pojasnila Prešeren Štrukljeva, ki bi si želela, da bi bilo v prihodnje sredstev še nekoliko več, da bi lahko Nataliji zagotovili še boljše stopalo na protezi.

ITF sicer nudi pomoč žrtvam min in drugih eksplozivnih ostankov vojne. Od ustanovitve ITF leta 1998 je bilo v programe rehabilitacije vključenih 1277 ljudi iz različnih držav, največ iz Bosne in Hercegovine, Albanije, Gaze in Libanona. Pri izbiri posameznikov vedno sodelujejo z lokalnimi partnerji in nacionalnimi avtoritetami na področju minske problematike ter slovenskimi institucijami, je pojasnila Katarina Cvikl Balič. Do Natalije so po njenih besedah prišli s sodelovanjem slovenskega veleposlaništva v Ukrajini s tamkajšnjimi institucijami.