V zadnjem četrtletju leta 2016 se je po začasnih podatkih Statističnega urada RS (Surs) v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot v enakem obdobju leta 2015. Priselilo se jih je 4196, odselilo pa nekaj več kot 3900.
Število odseljenih državljanov Slovenije v zadnjem četrtletju leta 2016 je bilo znova višje od števila odseljenih tujih državljanov, in sicer za skoraj 400, kažejo začasni podatki Sursa. Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven, selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen.
V Sloveniji je bilo 30. junija veljavnih več kot 77.000 dovoljenj za stalno prebivanje ljudi iz tretjih držav in več kot 10.000 dovoljenj za ljudi iz drugih držav evropskega gospodarskega prostora. To kažejo podatki ministrstva za notranje zadeve o veljavnih dovoljenjih za stalno prebivanje tujcev v Sloveniji. Največ veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje so imeli tisti, ki so prišli iz Bosne in Hercegovine.
"Zadnjih pet let odide iz Slovenije 14.000 do 15.000 ljudi letno in približno toliko jih tudi pride. Od tega je približno 6000 tujih in 8000 slovenskih državljanov, katerih polovica odide v Avstrijo in Nemčijo," je za STA pojasnila raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljevanje in migracije Marijanca Ajša Vižintin.
Razlogi za odhod iz Slovenije so po besedah Vižintinove iskanje zaposlitve, študij, nekateri pa se "zaljubijo ali v osebo ali v pokrajino, v katero želijo iti," je še pojasnila.
Leta 2015 je 244 milijonov ljudi živelo izven svoje matične države, kar je 3,3 odstotka celotne svetovne populacije, piše v zadnjem objavljenem poročilu ZN o mednarodnih migracijah.
Skoraj polovica vseh mednarodnih migrantov po svetu izvira iz Azije, leta 2015 je bilo takšnih 104 milijone. Druga največja celina, od koder izvirajo, je Evropa, še kažejo podatki ZN iz leta 2015. Poleg tega je bilo tega leta skoraj tri četrtine vseh migrantov starih med 20 in 64 let.
