Na Jordanovi kmetiji, kjer redijo konje slovenske hladnokrvne pasme norik, je zadnje dni še posebej živahno.
L. Markelj
Zdaj že veselo sesata sami.
Triletna žrebica Pika je povrgla dvojčke, kar je prava redkost. Po navadi imajo kobile po enega mladiča, če gre za dvojčke, se pogosto kaj zalomi že prej.
»A prav zato, ker je imela naša Pika dvojajčna dvojčka, sta obstala in preživela, nam je dejal veterinar AlešČinkole,« pripoveduje MitjaJordan, mladi prevzemnik kmetije, vesel, da se je vse srečno izteklo.
S Piko - staro leto dni so jo kupili od kmeta v sosednji vasi Hrvaški Brod - so se trudili kar leto dni, da je postala mama. Okrog štiridesetkrat jo je Mitja peljal na prepustno postajo k državnemu žrebcu, pa ni bilo nič. Vzrok za težave naj bi bila zamaščena maternica, saj je Pika lepo rejena. A Mitja ni obupal in je vztrajal, pa je uspelo. »Da je Pika breja, je pri 16 tednih z ultrazvokom ugotovil veterinar, in to je bilo to. Niti slutili nismo, da v njej rasteta dva mladiča, čeprav je bila res debela,« pripoveduje Mitja. Kobile so breje enajst mesecev, Piko pa je »porod« doletel tri tedne prej. Jordanovi so že štirinajst dni prej opazili, da Piki odteka mleko, kar so bili prvi znaki, da je skotitev blizu. Hodili so jo gledat na dve uri, tudi ponoči, zadnji dan pa na pol ure. »Tistega dne zjutraj, ko je bila na paši z žrebicami, se mi ni zdela čisto v redu. Ko sem videl, da ji je odtekla voda, sem poklical veterinarja, ki je dal nasvete. Vedeli smo le, da moramo pohiteti in ji pomagati,« pove Mitja. V pol ure je bil prvi žrebiček - večji - s pomočjo sosedov in domačih že na svetu.
L. Markelj
Mitja Jordan s Piko.
»Mislili smo, da je to to. A zdelo se mi je čudno, da je toliko manjši kot običajno, Pika pa je bila še vedno zelo okrogla. Brat Aleš je zato še enkrat z roko potipal v Piko in zatipal glavico. Neverjetno, še eden! Mladička smo navezali in potegnili, ta je bil manjši,« se spominja Mitja. Tako so v četrt ure imeli kar dva. Še isti dan je prišel veterinar in očistil kobilo, domači pa so imeli veliko dela z dvojčicama - sta namreč »dekleti«. Manjšo je Mitja en dan hranil po steklenički, večjo pa tri dni. Zdaj že veselo sesata sami (kobila ima dva seska) in mama Pika ima mleka več kot dovolj. Po navadi jesta izmenično. Materino mleko, ki je še kako pomembno za njun razvoj, bosta uživali do devetega meseca starosti, od štirih mesecev naprej pa bosta že okušali tudi seno.
Veliko dela s pripravo krme
L. Markelj
Pikini dvojčici bosta ostali pri hiši.
Jordanovi krmo pripravljajo sami in za deset plemenskih kobil, kot jih imajo sedaj v hlevu, jo je treba veliko. Zato je pridna vsa družina - mama Marjana in oče Ciril ter vsi trije sinovi: poleg Mitje (s partnerico Urško imata že 11-mesečnega Jakoba) tudi Aleš in Andrej. Pomagajo tudi njihove punce. Ker domača kmetija nima dovolj zemlje, ima Mitja tri kmetije v bližnji okolici v najemu. Kosi 18 do 19 hektarov travnikov, najmanj dve košnji na leto. Mrvo balira, k sreči ima za to svoje stroje, sicer bi ga vse skupaj prišlo predrago. Pozimi konjem dodaja tudi konjsko, to je polsuho silažo. Žrebeta seveda dobijo žito oz. šrot. »Konji vseskozi jedo. Ena bala sena gre na dan,« pove Mitja, njegova mama pa doda, da je nedavno v enem dnevu naredil kar 77 bal. Ko je lepo, sončno vreme, se pač ne čaka s spravilom trave, takrat se dela in na pomoč priskočijo vsi družinski člani, ki so sicer v službi.
Mitja rad kmetuje, konji so njegovo veselje. Pove, da se je zanje navdušil pri dedku v Regrči vasi v Novem mestu, kamor je hodil kot otrok. Jordanovi v Zameškem, kamor se je poročila mama Marjana, so imeli najprej eno kobilo, a nato dolgo nič, dokler se za konje ni navdušil sin Aleš. Tako se je začelo. Zdaj je hlev poln, najstarejša kobila je 20-letna Beba.
Pikini dvojčici bosta seveda ostali pri hiši. Pika, ki jo bodo kmalu spet odpeljali na prepustno postajo k žrebcu, bo zdaj dobila rodovnik, kot pravi Mitja, ima vse možnosti, da bo to rodovnik A, kar je največ. Upa, da bo povrgla še kaj zdravih mladičev, dvojčke pa verjetno bolj malo. Dovolj je bilo enkrat.
L. Markelj
