Kučanov klan ščiti tajkuna Stojana Petriča?

Največji lastnik Skupine Kolektor Stojan Petrič je pod sumom dvakratne zlorabe položaja in davčne utaje, vendar je obravnava zadeve na specializiranem državnem tožilstvu očitno povsem blokirana.

Primož Lavre

Medtem ko Kolektor Group ustvarja na desetine milijonov evrov letnega dobička, ima del zaposlenih komaj minimalno plačo.

Prejšnji mesec je minilo že šest let, odkar sta bili zoper Stojana Petriča, največjega lastnika Skupine Kolektor iz Idrije, vloženi dve kazenski ovadbi, pa na specializiranem državnem tožilstvu še vedno v nedogled meljejo. Pri eni od ovadb gre za sum, da je Petrič, sicer član Kučanovega Foruma 21, leta 2010 zlorabil položaj predsednika uprave Skupine Kolektor. Šlo je za prevzem ljubljanske družbe Etra 33, pri čemer je tajkun skupaj s še nekaj drugimi osebami osumljen, da je z različnimi pravnimi posli več gospodarskim družbam omogočil premoženjsko korist v skupni višini 3,2 milijona evrov, za enak znesek pa so bile oškodovane družbe Skupine Kolektor. Pred dobrim letom dni so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada na podlagi omenjene ovadbe izvedli več hišnih preiskav, pri čemer so pridržali več ljudi, med drugimi Petriča. V Kolektorju so tedaj zatrdili, da so preiskovalci dobili vso potrebno dokumentacijo, a da je bil posel prevzema Etre transparenten in da ni prišlo do nobenega oškodovanja.

Petrič velja za nespornega vladarja idrijske doline; na fotografiji je njegovo domovanje v Mokraški vasi pri Idriji.

Sporni nakupi deležev v Etri

Drugi tir - ga bo gradil Petrič?

Iz delovanja Milana Kučana izhaja interes, da bi prav Petričeva gradbena firma Kolektor Koling gradila drugi tir železnice Divača–Koper.

Kot je ob hišnih preiskavah poročala TV Slovenija, naj bi bili tedaj poleg Petriča pridržani še prokurist Etre in direktor Energotransa Peter Novak, direktor Toriona Tomaž Kmecl ter nekdanji direktor Transinga Uroš Stabej. Poudariti velja, da so bili nakupi poslovnih deležev v Etri izvedeni 27. januarja 2010, podjetji Energotrans in Torion pa sta bili ustanovljeni le dva tedna pred tem. Tudi v ovadbi je navedeno vprašanje, od kod tema dvema firmama denar za kupnino, saj to iz dokumentacije ni razvidno, višina zneskov pa kaže, da je celoten nakup Etre financirala družba Kolektor Group. Predstavnik Generalne policijske uprave Drago Menegalija je novinarjem ob hišnih preiskavah sporočil, da je več fizičnih oseb več gospodarskim družbam pridobilo korist 3,2 milijona evrov. Za zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, pri kateri je bila pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda, je zagrožena kazen od enega do osem let zapora.

Blokada postopkov na tožilstvu

Na začetku članka smo omenili, da sta bili januarja 2011 zoper Petriča vloženi dve kazenski ovadbi: pri drugi sta mu bili pri vodenju Kolektor Groupa očitani zloraba položaja ter davčna zatajitev. Kot predsednik uprave Kolektor Groupa naj bi namreč nakazoval denar na podjetja v davčnih oazah, pri čemer je šlo po navedbah za plačilo za fiktivne usluge in storitve. Hkrati naj bi na ta način utajil davek, torej preslepil davčno upravo. Na specializirano državno tožilstvo pod vodstvom Harija Furlana smo naslovili vprašanja, v kateri fazi postopka je zadeva Etra in v kateri fazi zadeva davčne oaze ter kateri tožilec vodi postopka. Odgovor je šokanten: kot pravijo, je zadeva (uporabili so ednino) v fazi predkazenskega postopka in nam zato več informacij zaradi varstva osebnih podatkov in interesa preiskave ne morejo posredovati. Prav tako niso hoteli odgovoriti na vprašanje, kateri tožilec vodi zadevi, kar pomeni kršenje zakona o medijih in zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Neverjetno je, da je zadeva več kot šest let po vloženih ovadbah še vedno v začetni fazi obravnave, kar kaže na popolno blokado pregona Petriča, očitno varovanega člana Kučanovega omrežja.

Je v ozadju pasivnosti tožilstva in NPU zoper Petriča tudi njegova naveza z nekdanjim generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem?

Primož Lavre

Postopek specializiranega državnega tožilstva pod vodstvom Harija Furlana zoper idrijskega tajkuna se ne premakne nikamor.

Naveza z Markom Pogorevcem

Pred nekaj meseci smo Petriča zalotili sredi Ljubljane v družbi nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca, zdaj velikega lobista oziroma trgovca z vplivom. Pogorevca v registru lobistov ne boste našli, toda ravno on naj bi Petriču pomagal, da je prišel pred dvema letoma do časopisne hiše Delo. Poznavalci so prepričani, da ima Pogorevc še vedno velik vpliv na kriminaliste na NPU, morda je tudi v tem razlog, da se preiskava zoper idrijskega tajkuna odvija po polžje. Pogorevc, znan po tesni navezi z NSi, je zaposlen v državni firmi Telekom »za področje varnosti«, po besedah naših virov ima fantastično plačo. Toda plača je le majhen del njegovih prihodkov, večji del jih kažejo izkazi njegovih firm Atlantik Group poslovno svetovanje in Fronteks poslovno svetovanje. Po teh dveh firmah je Pogorevc v zadnjih šestih letih zaslužil več kot milijon evrov čistega dobička (!), od tega samo v preteklem letu 230 tisoč evrov.

V knjigi Damoklejev meč je pod fotografijo svojega črnega porscheja zapisal, da so se mu uresničile sanje ne le v poslovnem, pač pa tudi zasebnem življenju.

Milijoni evrov in minimalne plače

Toda Pogorevc je pravi malček v primerjavi s Stojanom Petričem, ki si je nakopičil bogastvo s klasičnim menedžerskim prevzemom Kolektorja. Zdaj ima v krovni družbi Fond 8,5-odstotni delež, njegova hči Darja, ki je članica uprave Kolektorja, zadolžena za finance, pa še 0,2-odstotni delež. Pri reviji Manager so lansko jesen premoženje Petričev ocenili na 25,7 milijona evrov, s čimer se uvrščajo na 52. mesto slovenskih multimilijonarjev. Kljub temu in dobičkonosnemu poslovanju Kolektorja ima del zaposlenih v Skupini Kolektor komaj dobrih 600 evrov neto plače, in to z vsemi dodatki in podaljšanim delovnim časom.

Pojasnilo Specializiranega državnega tožilstva

"Edina zadeva, ki jo na SDT RS vodimo zoper navedeno fizično osebo, se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja po 244. členu KZ. Kazensko ovadbo je Specializiranemu državnemu tožilstvu RS posredoval v vednost Nacionalni preiskovalni urad skupaj s predlogom za ustanovitev specializirane preiskovalne skupine v juniju 2011. Podatki v kazenski ovadbi niso dajali dovolj podlage, da bi se lahko državni tožilec, ki mu je bila zadeva dodeljena v delo, odločil, ali naj uvede preiskavo. Zato je bila v zadevi ustanovljena specializirana preiskovalna skupine z namenom, da se preverijo v ovadbi zatrjevana dejstva, zberejo potrebna obvestila, dokazi in izvedejo drugi ukrepi, potrebni za tožilsko odločitev. V nadaljevanju je državni tožilec SDT RS intenzivno usmerjal predkazenski postopek, kar se odraža na izdanih sodnih odredbah. Na podlagi sodnih odredb z dne 16.5.2016 in 20.2.2017, so bile opravljene hišne preiskave. Na ta način zbranih dokazov kriminalisti na Nacionalnem preiskovalnem uradu še niso v celoti proučili, zato Policija še ni vložila kazenske ovadbe na SDT RS. Šele na podlagi vseh dokazov zbranih v predkazenskem postopku, bo Policija lahko podala kazensko ovadbo. Na podlagi ovadbe pa bo lahko državni tožilec na SDT RS sprejel odločitev. Po vaših navedbah naj bi Specializirano državno tožilstvo RS vodilo še eno zadevo v zvezi z davčno zatajitvijo zoper navedeno fizično osebo, kar ne drži, zato smo pri odgovoru glede zadev, ki oihobravnavamo uporabili ednino! Kar pa se tiče navedbe vašega medija, da kršimo Zakon o medijih in ZDIJZ vas obveščamo, da je Vrhovno državno tožilstvo RS sprožilo postopek odločanja o tem, ali je dopustno razkriti ime tožilca, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega postopka ali ne. Postopek še vedno ni zaključen. Zoper odločbo informacijske pooblaščenke, je namreč Vrhovno državno tožilstvo RS (in ne Specializirano državno tožilstvo RS) sprožilo upravni spor. Do odločitve sodišča zato po navodilu Vrhovnega državnega tožilstva RS, državna tožilstva ne smejo posredovala podatkov o imenih tožilcev, ki obravnavajo zadeve v predkazenskih postopkih."