Položaj otrok

Skrb vzbujajoči trend: Revščina otrok pri nas naraščala hitreje kot v EU!

Matej Klarič
14. 6. 2017, 07.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Kot kažejo podatki, ki primerjajo položaj otrok v 10-letnem obdobju in so objavljeni v pred kratkim izdani študiji Položaj otrok v Sloveniji: situacijska analiza, se je pri nas življenje otrok skrb vzbujajoče poslabšalo. Z eno izmed avtoric študije dr. Tamaro Narat smo se pogovarjali o vzrokih za takšno stanje.

Dreamstime
V samo štirih letih smo zaradi krize in nesmiselnih reform pri stopnji tveganja revščine nazadovali za kar sedem mest znotraj EU.

Na družbenih omrežjih kroži srce parajoča zgodba potnice na ljubljanskem avtobusu. Ko se je peljala domov, so se na avtobus poleg nje usedli 25-letna mamica skrušene postave, njena približno pet let stara punčka in kakšno leto dni mlajši sin.

»'Mami, lačna sem,' je hčerka s prijetnim glasom rekla mami, ki je ostala tiho. Nato je sinček iz malega, že močno obrabljenega nahrbtnika izvlekel štručko in jo podal sestrici, ki jo je stisnila v roko in z največjim užitkom ugriznila vanjo,« je zapisala potnica, ki je opazovala dogajanje in si sprva mislila, kako razvajeni so danes otroci, da ne morejo počakati do kosila. Potem pa je mama sina strogo pogledala in mu dejala, da so mu to štručko dale vzgojiteljice za kosilo. Sin ji je odvrnil: »Saj nam boš ti skuhala kosilo, a ne?« Mama, ki ji je postalo nerodno, je odgovorila, da še ni dobila denarja in da mu je zato naročila, naj štručko shrani za kosilo.

Skrb vzbujajoč porast

Najbolj ranljivi

Najbolj izpostavljeni revščini so otroci iz enostarševskih družin, ki nimajo zaposlitve ali pa delajo začasno, v prekarnih oblikah zaposlitve. V tej skupini so revni skoraj vsi otroci oziroma 93 odstotkov.

Sodeč po podatkih, ki jih je predstavila študija, takšnih situacij ni tako malo oziroma jih je bilo v zadnjem desetletju vse več. Beležimo namreč veliko rast revščine otrok. Delež revščine je med letoma 2005 in 2015 med brezposelnimi starši ali takšnimi z občasnimi zaposlitvami narasel z 58 odstotkov na 85,5 odstotka. V letu 2015 je bil reven že skoraj vsak otrok, ki živi v enostarševski družini z brezposelnim staršem. Takšnih je bilo kar 93 odstotkov otrok v takih družinah. Dolgotrajnost revščine otrok se je zvišala za neverjetnih 61 odstotkov v zgolj šestih letih. S tem se je stopnja tveganja revščine povečala mnogo bolj kot v drugih državah. Posebej je bil ta trend opazen po letu 2012 in reformah takratnega ministra za delo Ivana Svetlika, ki je ob uvajanju sprememb zavajajoče govoril o izboljšanju položaja socialno najbolj ogroženih. Toda med letoma 2010 in 2014 smo zgolj v štirih letih pri stopnji tveganja revščine otrok padli za sedem mest.

Povezave z brezposelnostjo

Kot pravi ena izmed avtoric študije dr. Tamara Narat, na položaj družine in otrok močno vpliva zaposlitveni status: »V veliki meri lahko rečemo, da je gibanje dolgotrajne revščine povezano z dolgotrajno brezposelnostjo in da tvegaje revščine otrok narašča z nizko intenzivnostjo dela staršev.« Pri tem pove, da so zadnji podatki iz leta 2015 na tem področju bolj spodbudni, saj se je za tri odstotke znižala dolgotrajna brezposelnost in za približno odstotek revščina med brezposelnimi, kar je predvsem posledica ugodnih gospodarskih trendov in zniževanja brezposelnosti. Na višje tveganje revščine otrok sicer pomembno vpliva tudi število otrok v družini. Velike družine s tremi ali več otroki so bolj podvržene tveganju revščine. Tveganje zvišuje tudi stanovanjski status družin, tiste, ki niso imele sreče, da bi podedovale stanovanje in živijo v najemniških stanovanjih, so ob pomanjkanju ustreznih stanovanjskih politik v najslabšem položaju.

Prikrajšani otroci

Podatki kažejo, da je obdobje krize in »varčevanja« močno poslabšalo tudi položaj nekaterih otrok pri nas.

»Otroci, ki odraščajo v revščini, so najpogosteje prikrajšani pri udejstvovanju v prostočasnih dejavnostih, tako plačljivih kot neplačljivih, v kulturnih dejavnostih in pri posedovanju materialnih stvari, tudi pri počitnicah. Prisotna je stigma zaradi občutka drugačnosti in prikrajšanosti – gre za psihološki moment, ki ga je pri revščini otrok in tudi drugih ljudi treba upoštevati,« opozarja Naratova na odsotnost stvari, ki so ostalim otrokom samoumevne. Pogosto te družine živijo tudi v prenatrpanih stanovanjih. Kot dokazujejo rezultati raziskav, imajo posledično tudi slabši učni uspeh in se bolj odločajo za izobraževanje, ki jim omogoča čimprejšnjo zaposlitev.

Podatki dokazujejo, da so na tem področju nujni vladni ukrepi, ki bi morali iti v smeri odpravljanja revščine pri najbolj ranljivih skupinah otrok. Dober primer sistemskega ukrepa, ki blaži negativne učinke revščine otrok, je bila razširitev dostopnosti brezplačnih kosil za socialno najbolj ogrožene otroke, ki jih je uvedla ta vlada. Ob tovrstnih ukrepih bo tudi grozljivih zgodb iz uvoda vse manj.

Estrada