Z dogovorom med vlado in socialnimi partnerji niso zadovoljni niti v Združeni levici, v kateri so pripravili svoj predlog, ki bi bolj posegel v interese zaposlovalcev.
Vlada je namreč pred sredino obravnavo predloga ZL na seji državnega zbora potrdila svoje spremembe zakonodaje ob pogoju, da koalicijske stranke zavrnejo predlog ZL. Na seji je vladna koalicija tudi preprečila, da bi do besede prišli vabljeni predstavniki sindikatov. Nezadovoljeni s takšnim ravnanjem so včeraj sporočilo poslali tudi iz Sindikata prekarcev in protestirali proti temu, da niso prišli do besede, pri tem pa niso skoparili z obtožbami na račun državnega sekretarja na ministrstvu za delo Petra Pogačarja in opozorili, da so dve leti čakali na predlog, ki so ga takrat obljubljali. »Dve leti laži in praznih obljub, šikaniranj, poniževanj delavcev in pokroviteljski odnos predstavnika ministrstva za delo do vseh organizacij, ki se borimo za prekarce! In komu je to odlašanje koristilo? Se ve – tistim, ki izkoriščajo, in tistim, ki vse do danes niso opravili svojega dela, a obenem kljub temu prejemajo svojo plačo,« so zapisali in dodali, da omenjeni uradnik že dve leti izvaja politike, s katerimi mlade potiska na trg, na njih in njihove družine pa prenaša odgovornost za neuspeh.
Nezakonitih agencij ne rešujejo
V ZL so dejali, da gre pri tem, da predstavnikom sindikatov niso dali besede, za zlorabo poslovnika in grob poseg v socialni dialog, v katerega se vlada tako zaklinja. Kot so še dodali, je sklep o tem, da njihov zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v tem mandatu večkrat vložila poslanka SD Marija Bačič. Nezadovoljni so tudi zato, ker vladni predlog ne rešuje problema nezakonitih agencij, ki zagotavljajo delo. Po njihovem predlogu bi namreč delodajalci morali tudi takšnim delavcem, ki na primer delajo v IPS v Luki Koper, omogočiti redno zaposlitev. V ZL so še dejali, da gre pri tem za zlorabo poslovnika in grob poseg v socialni dialog, v katerega se vlada tako zaklinja.
Slabši predlog
Za mnenje smo povprašali tudi predstavnike Sindikata mladih plus, ki so dejali, da se je vlada zganila šele zato, ker je predlog sprememb že pred enim letom vložila ZL. Tea Jarc se pri tem sprašuje, ali ne gre zgolj za slab kompromis, ki je bil sprejet pet pred dvanajsto. Kot pravi, je vladni predlog slabši od predloga ZL, saj ne obravnava celostno vprašanja prekarnega dela in je manj ambiciozen. Pri čemer pozdravlja, da vladni predlog omogoča zaposlitev prekarnih delavcev v roku treh delovnih dni. »Vendar je predlog ZL tu vseboval večje varstvo delavcev, ki bi morali biti obveščeni o postopku, ki jih obravnava, in ki bi imeli pravico do informacij,« je dejala Jarčeva in potrdila, da predlog vlade ne zagotavlja varovanja agencijskih delavcev. Kot še pravi, jih na ministrstvu tudi niso upoštevali pri tem, da bi morali sprejeti ustrezne ukrepe že na podlagi oglasov za delo, saj zdaj inšpektorat ne more ukrepati v primeru ugotovljenih kršitev: »Prepogosti so namreč oglasi, v katerih se ponuja delo prek espejev ali študentskega dela, čeprav obstojijo elementi rednih zaposlitev.« Dodala je tudi, da že več kot eno leto opozarjajo, da naj se prepove volonterska pripravništva, vendar so tudi tu naleteli na gluha ušesa vlade. Kot še poudarja pri tem, so priča zavajanju, lažnim obljubam in sprenevedanju.
