Novice Svet24

Luki Koper, ki dvojne standarde pri zaposlovanju opravičuje z dobičkonosnostjo, je pred poslanci zmanjkalo izgovorov. Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je namreč potrdila predlog sklepa Luke Mesca (ZL), ki »predlaga vladi, da v okviru sprememb strategije upravljanja kapitalskih naložb države podjetjem v upravljanju Slovenskega državnega holdinga (SDH) prepove zunanja izvajanja osnovne dejavnosti na način, kot to poteka v Luki Koper«.

Arhiv Svet24

Zahtevajo tudi primerjalno analizo

DOBIČKONOSNOST?
Uprava Luke Koper je do nedavnega pozive k zaposlitvi delavcev tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) odpravljala z izgovorom, da le takšen model poslovanja omogoča dobičkonosnost.

Redno zaposleni delavci Luke Koper so med najbolje plačanimi delavci v Sloveniji, povprečni mesečni strošek na zaposlenega znaša že nekaj manj kot 4300 evrov bruto.

Po drugi strani naj bi bil za najetega delavca IPS strošek med 9 in 12 evri na uro, sam delavec pa naj bi, potem ko svoj kos kolača odreže posrednik oziroma IPS, v najboljšem primeru prejel okoli sedem evrov bruto. Posredniška podjetja naj bi za delo v LK ponujala tudi zgolj 3,6 evra na uro. Uprava LK odgovarja, da bi v primeru zaposlitve teh delavcev podjetje začelo pridelovati izgubo.

Poslanci niso bili zadovoljni s to pavšalno oceno. Na predlog Mesca so zato SDH predlagali, naj v enem mesecu izdela primerjalno analizo stroškov zaposlitve delavcev, ki v Luki Koper opravljajo delo prek IPS, z višino izplačil, ki jih IPS prejemajo od LK. Z drugimi besedami, poslanci se želijo prepričati, ali bi redna zaposlitev delavcev podizvajalcev resnično tako zvišala stroške dela, da bi LK začela poslovati z izgubo glede na aktualni dobiček, ki je lani znašal rekordnih 44 milijonov evrov čistega dobička.

Zadnji v verigi dviguje nedokumentirano gotovino

STA

Finančna uprava (Furs) je ministrstvo za finance obvestila o nadzoru, ki so ga februarja 2015 uvedli pri večjem številju IPS. Samo poročilo nosi oznako davčne tajnosti, je pa bil na komisijo za nadzor javnih financ že pred tedni posredovan njegov povzetek. Furs ugotavlja, da modeli poslovanja IPS, ki svojo dejavnost verižijo prek več podizvajalcev – tako imenovanih »missing traderjev« – omogočajo »izredno netransparentno poslovanje na drugem, tretjem in nadaljnjih nivojih podizvajalcev«, so zapisali.

»Zadnji v verigi praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije,« ugotavljajo na Fursu. Mesec glede zadnje ugotovitve ni okolišil – ta denar gre zelo verjetno za podkupnine.

Lukić: Od sindikata žerjavistov sem pričakoval več

Mladen Jovičić

Obrnili smo se na Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, ki je med prvimi začela opozarjati na tovrstne poslovne prakse. S sklepi komisije je Lukić zadovoljen, precej ostrejši pa je do delavskih organizacij v LK. Obžaluje namreč, da se seje komisije ni udeležil povabljeni Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper in predstavnik delavcev v nadzornem svetu LK. »Tukaj ni sivine, je zgolj to, ali si na strani tega poslovnega modela ali nisi. Če si na njegovi strani, ščitiš te nezakonite prakse. Jasno je, na kateri strani bi morali biti predstavniki delavcev v Luki Koper,« je izjavil za Svet24. Na naše vprašanje, ali so luški sindikati sodelovali z Delavsko svetovalnico, je odgovoril, da »direktno ne«.

Poklicali smo tudi Jovičiča, ki pa s sklepi komisije še ni seznanjen, prav tako ni želel komentirati Lukičevih kritik.

arhiv Svet24