Glavni vir odpadkov v oceanih so kopenske dejavnosti kot je turizem, največ odpadkov pa je iz plastičnih materialov, so opozorili ob svetovnem dnevu oceanov, ki je bil letos namenjen osveščanju o posledicah obremenjevanja oceanov z odpadki. Odpadki so nevarni predvsem za živali, saj jih lahko te zamenjajo za svojo običajno hrano.
Dosedanje raziskave so pokazale, da je v morskem okolju največ odpadkov iz plastičnih materialov. V morja zaidejo še drugi, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti odpadki so iz stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa, so pojasnili na ministrstvu za okolje.
Glavni vir odpadkov so dejavnosti na kopnem, pri čemer so na ministrstvu našteli turizem in rekreacijo, izlive rek, kanalizacijske in druge izpuste, odlagališča odpadkov v bližini morske obale ter nepravilno ravnanje z odpadki v mestih. Za turiste značilni odpadki so embalaža za hrano, piknik oprema, embkrivi smo ljudjealaža za kozmetiko, plavalna oprema in cigaretni ogorki.
Ribištvo in marikultura predstavljata drugi pomemben sektor, ki vnaša odpadke v morsko okolje. Značilni odpadki za ta sektor so mrežice za gojenje školjk, ribiške mreže in monofilamentne vrvi, plovci, koščki stiropora in stiroporne škatle, vabe in druga ribiška oprema.
V odpadke se lahko tudi zapletejo in poginejo
Odpadki v morskem okolju imajo lahko številne negativne vplive na morski ekosistem. Morske živali se v odpadke zapletajo, kar onemogoči gibanje in posledično lahko vodi do pogina. Živali lahko morski odpadek zamenjajo za svojo običajno hrano. Zaradi gibanja odpadkov med različnimi ekosistemi in območji lahko pride tudi do prenosa tujerodnih vrst, ki so naseljene na odpadkih.
Precej novo pa je spoznanje o akumulaciji toksičnih snovi na plastičnih odpadkih, od katerih še posebno velik problem predstavlja mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po prehranjevalni verigi, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenija: v eni želvi 15 kosov odpadkov
V slovenskem morju in na obali je trenutno opisana le prisotnost odpadkov v prebavilih morske želve vrsta glavata kareta. Raziskovalci so iz želodca in tankega črevesja ene izmed 54 opazovanih živali izolirali 15 kosov odpadkov, ki so zavzemali dobršen del vsebine želodca. Ob tem niso našli nobenih patoloških znakov, ki bi bili vzrok za pogin te želve, kar potrjuje dejstvo, da je želva najverjetneje poginila zaradi izjemne količine odpadkov v prebavilih.
