Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem so ženske, ki nudijo spolne storitve, v raziskavi o prostituciji izrazile željo, da bi bile pri svojem delu bolj varne. Spolne delavke si želijo tudi, da bi bile bolj obveščene o zakonodaji s področij, ki jih zadevajo, in človekovih pravicah, so povedale avtorice raziskave.
Prostitucija je v državah nekdanje Jugoslavije spregledana in marginalizirana tema. Na Hrvaškem je kriminalizirana, vdajanje prostituciji je obravnavano kot prekršek, medtem ko je v Sloveniji uveljavljena dekriminalizacija, ko seksualne delavke in delavci niso preganjani. Pač pa prostitucija ostaja prekršek, če se dogaja na javnem mestu ali vznemirja javni red in mir, je na današnji razpravi v Ljubljani o prostituciji dejala ena od avtoric raziskave z naslovom Primerjava režimov prostitucije na Hrvaškem in v Sloveniji Mojca Pajnik. V obeh državah po njenih besedah prihaja do kršenja pravic tistih, ki nudijo spolne storitve. Prav tako ni iniciativ in organizacij, ki bi jih združevale, in ne programov, ki bi naslavljali njihove potrebe.
Finančne težave, nadlegovanje, kondomi in fizično nasilje
Razpravo sta pripravila Mirovni inštitut iz Ljubljane in Inštitut družbenih znanosti Ivo Pilar iz Zagreba v sodelovanju z Amnesty International Slovenije in Zavodom TransAkcija.
Sogovornice v raziskavi iz Ljubljane so se za obravnavano dejavnost odločile zaradi finančnih težav ali iz želje po boljšem standardu življenja. Nekatere delujejo same, druge skupaj s kolegicami, je povedala raziskovalka Emanuela Fabijan.
Raziskovalni projekt Primerjava režimov prostitucije na Hrvaškem in v Sloveniji: preseganje izključevanja in zagotavljanje človekovih pravic je potekal lani in letos. Raziskovalci so bili z Mirovnega inštituta in Inštituta Ivo Pilar, finančno pa ga je podprl Independent Social Research Foundation.
Po njenih besedah so med težavami pri delu naštele neplačevanje za spolne storitve, nadlegovanje, siljenje v spolni odnos brez uporabe kondoma in fizično nasilje. Kot je povzela raziskovalka, nasilja največkrat ne prijavijo med drugim zaradi negativnih izkušenj s policijo. Z namenom, da bi se izognile nasilnim strankam, se s kolegicami denimo povezujejo v skupine. Z zvodniki pa imajo praviloma slabe izkušnje, je dejala Fabijanijeva.
Sogovornice so med drugim izrazile potrebo po družbeni destigmatizaciji prostitucije, izpostavile pa so tudi težave, ki jih imajo zaradi prekarnega dela, kot je denimo nepriznavanje delovne dobe. Poleg tega so menile, da bi jih morali policisti obravnavati kot enakovredne državljanke, medtem ko jih zdaj zaničujejo.
Podobne razmere tudi na Hrvaškem
Tudi na Hrvaškem, kjer so intervjuje opravili v Zagrebu in Splitu, si ženske, ki nudijo spolne storitve, po besedah Ivane Radačić z Inštituta Ivo Pilar želijo boljšega odnosa s policijo. Po drugi strani pa poročajo tudi o dobrih izkušnjah z njo in pri tem denimo omenjajo korektno ravnanje v primerih prijave kraje.
Izpostavile so tudi težave v sodnih postopkih, je dejala raziskovalka. Tako so menile, da jim je kršena pravica do pravične obravnave in poštenega sojenja. Pogosto jim vzamejo tudi roditeljsko pravico. Še zlasti pa so izrazile željo, da prostitucija v državi ne bi bila več kriminalizirana.
Ozaveščanje javnosti
V današnji razpravi v Ljubljani je ženska, ki se je predstavila kot seksualna delavka, menila, da bi morala širša javnost vedeti več o prostituciji. Številne stranke denimo pogosto potrebujejo le pogovor, je dejala. Spolnih odnosov je po njenih besedah veliko manj, kot si javnost morda misli.
Predvsem pa je menila, da bi morali publikaciji z izsledki raziskave o prostituciji v Sloveniji in z informacijami o pravicah seksualnih delavcev, ki sta jih objavila Mirovni inštitut in Inštitut Ivo Pilar, priti do tistih, ki sta jim namenjeni.
