V začetku leta je vlada obljubljala 3000 delovnih mest, a se je pozneje izkazalo, da bo za zdaj delovnih mest zgolj 400.
1. Astronomska subvencija 28 milijonov evrov subvencij bo namenila država Magni Steyr, brez kakršnihkoli pisnih zavez, da bo res prinesla 3000 delovnih mest. 2. Nižje plače Delavci v Sloveniji bodo imeli nižje plače od tistih, ki delajo v graški podružnici Magne. Vlada pa ni naredila nič, da bi zaščitila delavce. 3. Prisilna razlastitev Vlada je na hitro in prvič v zgodovini sprejela poseben zakon o razlastitvi tamkajšnjih kmetov, ki bo omogočila hitro gradnjo. Spar je za vsa dovoljenja za gradnjo v Šiški za 700 delovnih mest čakal 17 let. 4. Uničena rodovitna zemlja Tako bodo uničili najrodovitnejšo zemljo pri nas. V zadnjih 20 letih smo pozidali kar tretjino vseh kmetijskih zemljišč, samooskrba s poljščinami pa je padla na samo 40 odstotkov.
Pri tem se vlada kljub astronomskemu, kar 28 milijonov vrednemu finančnemu vložku ni dogovorila o tem, kakšna bo kvaliteta teh delovnih mest, prav tako ne glede višine plač zaposlenih, čeprav bo od tega zneska kar 18 milijonov evrov šlo v investicije delovnih mest. Kar pomeni, da bo na enega delavca vlada plačala skoraj 44 tisoč evrov subvencije oziroma več let njegove zaposlitve.
Niso postavljali pogojev
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pri tem prostodušno priznal: »Nismo postavljali pogojev.« Znano je, da več tisoč Slovencev dela v Magnini izpostavi v avstrijskem Gradcu, kjer so plače mnogo višje od slovenskih plač v proizvodnji. Neto plače so namreč tam med 1300 in 1800 evri, delavci pa dobijo še trinajsto plačo in božičnico v višini redne plače. Delavci pri nas v podobni proizvodnji dobijo veliko manj, med 700 do 1000 evri, brez omenjenih dveh dodatkov.
Poseben zakon
Ker Magna ni želela graditi drugod po Sloveniji, je vlada na hitro in prvič v zgodovini pripravila celo poseben zakon o razlastitvi vseh kmetov na območju gradnje, kar bi lahko bilo celo ustavno sporno, saj je takšna razlastitev dovoljena samo v primeru javnega interesa. Zato gre pričakovati ustavno presojo zakona. To lokacijo naj bi pri Magni želeli, ker gre za ravninski del, kjer bodo lahko najhitreje zgradili objekt. Čeprav bi bilo veliko smotrneje, da bi objekt gradili na kakšni drugi lokaciji, saj že imamo ogromno degradiranih zemljišč in industrijskih con. Pri tem pa, kot svarijo strokovnjaki, uničujemo eno izmed najrodovitnejših kmetijskih zemljišč, na katerem deluje 60 kmetov, od tega sedem takšnih, ki se preživljajo samo s kmetovanjem.
Interesi v ozadju
Postavlja se vprašanje, kakšni so interesi v ozadju, da so politiki tako uslužno priskočili na pomoč temu podjetju, brez kakršnihkoli zavez. Pogodbe, ki bi zagotavljale delovna mesta, namreč niso niti še podpisane. Tudi obljubljenih tri tisoč delovnih mest pri Magni ne potrjujejo. Donald Walker, Magnin izvršni direktor, je takšne trditve celo postavil na laž, saj je dejal, da ne načrtujejo gradnje novega avtomobilskega obrata v Evropi. Afere, ki jih je Magna imela drugod z zaposlovanjem družinskih članov politikov in tudi njihovih prijateljev, pa nas dodatno ne morejo navdajati z optimizmom, da vlada res deluje v javnem interesu.
