Priznanjem, ki jih je v letih dela v gasilstvu prejel Franc Šinkovec, se je pridružilo še priznanje Matevža Haceta, najvišje, ki ga podeljuje Gasilska zveza Slovenije.
Šinkovec, član PGD Mokro Polje in Gasilske zveze Šentjernej, ga je vesel, čeprav je njegovo vodilo vseskozi pomagati ljudem, slava ali priznanja ga ne zanimajo. Gasilstvo je njegova ljubezen od mladih nog, njegov oče je bil ustanovitelj PGD Mokro Polje.
V društvu je delal skoraj vse, med drugim je bil poveljnik in predsednik, bil je mentor številnim desetinam, nemalo zaslug ima, da so ženske aktivneje stopile v gasilske vrste in začele tekmovati. Dejaven je bil na ravni tedanje GZ Novo mesto, v novoustanovljeni Občini Šentjernej je vodil tudi štab CZ in občinsko gasilsko poveljstvo, bil je pobudnik in glavni pri ustanovitvi GZ Šentjernej, ki jo je tudi vodil.
RAZLIKA MED MESTOM IN PODEŽELJEM
Šinkovec je vesel, da je v gasilstvu vse več mladih, opaža pa razlike med podeželjem in mestom. »Ljudem na vasi veliko več pomeni gasilsko društvo, gasilski dom, ki je središče življenja kraja, kot v mestu. Na podeželju so ljudje zato pripravljeni več prispevati za gasilce, tudi denarno, ko se kaj dela, obnavlja, kupuje. V glavnem se nadaljuje družinska gasilska tradicija – če je gasilec oče, je tudi sin. V mestih pa že opažamo trend upadanja članstva,« pove.
PROSTOVOLJNI GASILCI NISO PLAČANI
Čeprav se morda ne sliši ravno lepo, meni, da so pogoste naravne nesreče kar malce pripomogle k ugledu gasilcev. »Za gasilce mnogi kar mislijo, da morajo pomagati, ker so za to plačani. A to velja za poklicne gasilce, prostovoljni pa vse delamo zastonj, nemalokrat prispevamo celo iz svojega žepa, da se kaj premakne,« poudari.
Franc Šinkovec je aktiven tudi v lokalnem okolju, trenutno je občinski svetnik. Bil je tudi vodja pomembnih barikad na Medvedjeku in vaških straž ob osamosvajanju Slovenije, za kar ga je predsednik države odlikoval z visokim priznanjem.
