Peš po Sloveniji

Bolečine in žulji vredni za doživetje te izkušnje

pk
4. 5. 2017, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Po navdihu znane pesmi Z Goričkega v Piran so se odpravili na več kot 400 kilometrov dolg pohod. Čeprav so jih spremljali žulji in bolečine, je bil zanje podvig nepozaben in dragocen.

Facebook
Pisano skupino pohodnikov so sestavljali tudi notarka, rudar, vinogradnik in vodja knjižnice.

Staša Lepej, pravnica iz Zagorja ob Savi, pobudnica pohoda, nam je povedala, da ima ideja za tak pohodniški podvig korenine v letu 2007, ko je izšla pesem Vlada Kreslina Z Goričkega v Piran.

Brat jo je takrat spontano izzval in nagovarjal, da se peš odpravi s Prekmurja na Primorsko. Lepejeva, ki je pred tem že večkrat hodila tudi po španskem Caminu, si je na mah zadala, da sprejme izziv, saj je po srcu popotnica in raziskovalka. Obenem pa se je odločila, da na pot povabi še koga.

Facebook
Staša Lepej, ki je večkrat hodila tudi po Caminu, je pobudnica pohoda.

Uspešno do cilja

Tako se je pred desetimi leti zbrala skupina pohodnikov, ki se je prvič odpravila na pešpot. »Hodili smo 12 dni in v tem času prečkali Slovenijo po diagonali. Letos smo pohod ponovili. Začeli smo ga na velikonočni ponedeljek v Hodošu, kjer nas je pričakal tudi Vlado Kreslin, česar smo bili neizmerno veseli, pa tudi počaščeni, zaključili pa smo ga v ponedeljek, na prvi maj, na Primorskem,« nam je povedala Lepejeva.

Šest pohodnikov, ki so ljudje različnih profilov, se je tako družilo 15 dni in prvega maja po 400 kilometrih hoje uspešno prikorakalo v Piran. »To je druženje ljudi iz vse Slovenije, ki se sicer nikoli ne bi srečali, če ne bi bilo tega pohoda. Med nami je bil rudar, vinogradnik, vodja knjižnice in notarka. Med seboj smo se tesno povezali – spletle so se posebne vezi. To je najdragocenejše, kar nam je pohod podaril,« je poudarila Lepejeva.

Facebook
Tako so pohodniki veseli nazdravili ob uspešnem zaključku pohoda v Piranu.

Veliki napori

Dodala je, da so bili zelo veseli tudi vseh tistih pohodnikov, ki so jih spremljali po etapah, kar jim je dalo dodaten zagon, saj ni bilo vedno enostavno. »Sama sem imela strašne težave s koleni. Če bi moj zdravnik vedel, kakšnega podviga sem se lotila, ne vem, kaj bi si mislil,« se je pošalila Lepejeva in skupaj s pohodniško druščino podarila, da je bila pot in vse, kar so na njej doživeli, vredna vseh naporov.