Kriva je meja

Jezna Kolinda piše pismo, Karel na pomoč kliče Pahorja

T.L./STA
20. 4. 2017, 14.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Erjavec obžaluje pismo hrvaške predsednice inštitucijam EU zaradi zastojev na meji

Reuters
Ker se s hrvaško kolegico velikokrat srečata, Erjavec želi Pahorjevo mnenje.

Zunanji minister Karl Erjavec je danes po seji vlade v odzivu na pismo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović predsednikom vseh treh institucij EU, v katerem ta opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih, izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma. Ocenil je, da je neustrezno in vsebuje veliko neresnic.

Hkrati je odločno zavrnil, da bi bila zaradi kolon na slovensko-hrvaški krivda na strani Slovenije. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje.

Želi Pahorjevo mnenje

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo predsednik države Borut Pahor podal svoje mnenje glede pisma, tudi zato, ker se velikokrat sreča s hrvaško predsednico.

Zunanji minister Erjavec je še pojasnil, da je imela Slovenija v času sprejemanja uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in v času turistične sezone, a "žal nismo bili uslišani". Dodal je, da nekatere članice EU dajejo velik poudarek na varnost, so pod pritiskom terorističnih aktivnosti in napadov ter zato zahtevajo od držav članic, ki so del schengna, da točno spoštujejo uredbo.

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil začudenje, da hrvaška predsednica povezuje uresničevanje in realizacijo bruseljske uredbe z arbitražnim postopkom in sporazumom.

"Čudim se, da predsednica ene od držav EU govori o tem, da ne bo spoštovala arbitražnega sporazuma. Ta arbitražni sporazum velja, arbitražno sodišče je odločilo, da nadaljuje postopek in je tako ravnanje zelo neevropsko," je še dejal Erjavec. Dodal je, da tudi ne držijo navedba, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, "če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav".

"Slovenija želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengna in potem teh težav ne bi bilo, ampak žal zaenkrat še vedno ne izpolnjujejo teh pogojev."

Zanikal namigovanja, da gre za uresničitev groženj

Erjavec je tudi odločno zanikal namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže.

"Jaz nisem nikdar grozil glede tega. To so takrat zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom. Ampak gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo," je še dejal Erjavec.

Grabar-Kitarović je v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju opozorila na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih in na vtis v hrvaški javnosti, da bi šlo lahko tudi za odgovor ali sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške glede arbitražnega postopka o meji.

Kolinda o absurdnosti

Hrvaška predsednica je v pismu še poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti "neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe".

Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko "občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP".

Zapisala je še, da se hrvaški državljani te dni sprašujejo, kako je mogoče, d so v Slovenijo in EU lažje vstopili v času, ko Hrvaška še ni bila članica EU. "To je res absurdno!" je pribila predsednica. 

Na Evropski komisiji so danes pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in bodo nanj seveda odgovorili, niso pa ga želeli komentirati.