V okviru pristojnosti so se vključili v njegovo reševanje takoj, ko se je družina s pismom lani obrnila na predsednika, so pojasnili v uradu. Pri vključevanju v reševanje primera so bili vseskozi v stiku tudi z varuhinjo.
Begunski par je v Slovenijo prišel avgusta predlani, v Ljubljani pa se mu je rodil sin. Tako otrok kot mati imata zdravstvene težave, zaradi česar naj bi po mnenju zastopnikov družine bil tudi razlog, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Slovenija.
Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so po prejetju pisma v telefonskih pogovorih z Azilnim domom Ljubljana pridobili aktualne podatke o postopku, vloga sirske družine na prvi stopnji je bila zavrnjena. Pritožbeni organ je pritožbi ugodil ter azilnemu domu naložil, naj v ponovljenem postopku pridobi nekatere manjkajoče dokumente. Kot so jim pojasnili, je bilo pri odločanju v tem postopku treba spoštovati Dublinsko uredbo.
Na podlagi vseh zbranih informacij so v uradu omenjeno pismo tudi uradno odstopili v pristojno obravnavo azilnemu domu s prošnjo za informacijo o reševanju primera, odgovor notranjega ministrstva so prejeli 22. junija lani.
Na ministrstvo so posredovali še pooblaščenčevo pismo s prošnjo, da ga še posebej skrbno preučijo. Opozorili so, da predsednik republike v postopkih podeljevanja mednarodne zaščite nima neposrednih pristojnosti, vendar gre v konkretnem primeru po mnenju urada za "nekoliko specifičen in zelo občutljiv primer, saj je potrebno zavarovati predvsem koristi mladoletnega otroka, ki je bil rojen v Sloveniji".
Na urad predsednika republike sicer prihaja zelo veliko pisem državljanov. "Žal so njihova pričakovanja velikokrat bistveno večja od možnosti in pristojnosti predsednika republike, da v konkretnih primerih pomaga. Predsednik in urad namreč ne moreta neposredno ukrepati, v primerih potekajočih sodnih postopkov pa tudi ne smeta," so zapisali.
Glede na vsebino pisem in kadar je to mogoče, pa posameznike povabijo na razgovore ali pa z njihovimi problemi seznanijo pristojne institucije s prošnjo za odgovor, pa tudi s predlogi za čim hitrejše ukrepanje. V nekaterih primerih so se težave in problemi posameznikov po navedbah urada zares hitreje razrešili.
Nekatere fakultete ter nevladne organizacije so namreč v peticiji pozvale Pahorja, naj s svojim javnim nastopanjem in opredeljevanjem podpre odgovorno in etično obravnavanje ljudi. Med drugim so opozorile na deportacijo sirske družine, ki je po njihovem mnenju šokantno nečloveški ukrep.
