Urološki oddelek celjske bolnišnice so zadnja leta obiskovali iz vse Slovenije, saj se tam edini v državi ponašajo z robotom za operacije, ki je tako za zdravnike kot za paciente ogromna pridobitev. Žal pa bodo s koncem leta nemara tudi tam ostali brez robota, ki je zdravnikom olajšal in poenostavil delo, pacientom pa okrevanje po operaciji. To bi povzročilo cel kup neprijetnih posledic.
Novoletna novica ekskluzivnega zastopnika za robotski sistem Da Vinci, da bodo s koncem tega leta prenehali vzdrževati aparaturo, s katero se kot edini v Sloveniji ponašajo na urološkem oddelku celjske bolnišnice, je povzročila buren odziv javnosti. Ne, zastopnik ni izgubil pravic za aparaturo, tudi ni propadel in prav gotovo ni zaslužil premalo, težava je preprosto v tem, da je proizvajalec robotskega sistema Da Vinci (ameriško podjetje Intuitive Surgical, ki je za zdaj še vedno edini proizvajalec takšnih robotskih sistemov na svetu) ustvaril novo, boljšo različico robota. In so se odločili, da konec leta 2017 za robotske sisteme tipa S HD, ki ga imajo tudi v celjski bolnišnici, ne bodo več izdelovali rezervnih delov, zaradi česar vzdrževanje teh robotskih sistemov ne bo več mogoče. Neukemu očesu vse skupaj diši po izsiljevanju, češ, kupite našega novega robota ali pa se poslovite od operiranja z roboti. Vendar v celjski bolnišnici, vsaj uradno, na zadevo ne gledajo tako. »Kot vsa visokotehnološka podjetja svoje izdelke razvijajo in nadgrajujejo, tako je po robotskem sistemu tipa S HD, kakršnega ima naša bolnišnica, podjetje na trg poslalo naslednjo generacijo,« razumevajoče komentira predstavnica za odnose z javnostjo Danijela Gorišek in doda, da so jim proizvajalci že predstavili ponudbo za nakup novega robota. A tako preprosto, kot se sliši, vendarle ni. Nakup bi celjsko bolnišnico stal dva milijona evrov, toliko denarja pa preprosto nima.
Zbogom tudi dragoceno znanje
V celjski bolnišnici se zavedajo, da je podjetje Intuitive Surgical monopolist in da njegovega proizvoda za izvajanje robotsko asistiranih operacij ne morejo nadomestiti z drugim. Robotski sistem, s katerim operirajo, so kupili za 1,8 milijona dolarjev in ga začeli uporabljati maja leta 2010, ob nakupu pa jim je prodajalec jamčil sedemletno popolno vzdrževanje. Po tem obdobju bi se o pogojih vzdrževanja dogovarjali na novo. »Edina rešitev, s katero bi ohranili tovrstno kirurgijo pri nas, je zdaj nakup novega robotskega sistema,« pravijo. Ta je precej dražji, kakor si ga trenutno lahko privoščijo. Delo s starim robotskim sistemom, ki ni vzdrževan po vseh navodilih in predpisih proizvajalca, pa medtem v medicini oziroma zdravstvu ni sprejemljivo, zato se bodo s koncem leta v bolnišnici lahko poslovili od velike pridobitve. In kako to komentira Sandi Poteko, dr. med., specialist urologije in predstojnik Urološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje? »Robotika prinaša napredek pri zdravljenju raka prostate. V času, odkar z njo operiramo paciente, smo dobili veliko izkušenj. Samo za prostato smo v sedmih letih opravili več kot 1350 operacij s pomočjo robota. Seveda pa z njim opravljamo tudi druge operacije, ne samo na prostati. Poleg izkušenj imamo vzpostavljen dobro utečen tim, ki ga ne sestavlja samo operater, ampak še kup drugih ljudi, kot so asistenti, anestezisti, vzdrževalci (imamo elektronika, ki se spozna na čiščenje inštrumentov). Vsi vemo, da so čakalne dobe dolge, bolnikov je veliko, in če bi bile ukinjene operacije z robotom, bi se stanje še poslabšalo, prav tako pa bi se izničilo vse pridobljeno znanje.« Kaj se bo dogajalo konec leta in ali bodo lahko v prihodnje še operirali z robotiko, ne ve.
Vrnitev v preteklost?
»Splošna bolnišnica Celje je v letu 2016 opravila skoraj tretjino vseh operacij radikalne odstranitve za rakom obolele prostate v Sloveniji, ki jih sicer v državi opravlja osem bolnišnic. Pri tem je bila čakalna doba v naši bolnišnici ves čas v okviru maksimalno dopustne in se je gibala med enim in tremi meseci. Z izgubo tehnologije pacienti ne bodo izgubili le številnih prednosti tovrstnih posegov, ampak se bodo še bolj podaljšale čakalne dobe na nacionalni ravni,« opozarjajo predstavniki celjske bolnišnice. Pred uvedbo robotske tehnologije so v Celju opravili približno 40 radikalnih odstranitev rakave prostate na leto, v letu 2016 pa 282. In približno dve tretjini operiranih pacientov je na operacijo z robotom prišlo iz drugih slovenskih zdravstvenih regij. »Splošna bolnišnica Celje je v zadnjih sedmih letih vložila veliko lastnih sredstev v zagotovitev materialne opreme, potrebnega vzdrževanja in izobraževanja kadrov različnih profilov. Poleg tega smo v teh letih oblikovali in zagotovili učinkovito organizacijo oddelkov in služb ter logistiko, prilagojeno robotski kirurgiji. Z izgubo robotskega sistema, ki smo ga zadnja leta začeli uvajati tudi na področju abdominalne kirurgije pri operacijah pacientov z rakom debelega črevesa in danke, bi bilo vse to delo izničeno. Prav tako bi bil prekinjen strokovni razvoj Urološkega oddelka, v določeni meri pa tudi Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, ki robotski sistem uporabljata,« dodajajo.
Ljudje okrevajo veliko hitreje
Prednosti robotskega sistema da Vinci je ogromno. Za kirurga je ena izmed prednosti ta, da je slika, ki jo vidi v kirurški konzoli, tridimenzionalna in desetkrat povečana. Ker ima robot vgrajen še filter, ki odpravi tremor rok, je gibanje inštrumentov izredno natančno. Konstruktorji so pri načrtovanju inštrumentov sledili naravnemu gibanju rok v zapestju in ga presegli, zato se inštrumenti lahko obračajo še bolje kot človeška roka. Vse našteto kirurgu omogoča izredno natančno izpeljavo operacije oziroma natančnejšo radikalno odstranitev rakave prostate z največjo mogočo ohranitvijo okolnih tkiv. Najpomembnejše pa so seveda prednosti, ki jih metoda prinaša pacientom. »Ker prostata leži pod mehurjem, globoko v mali medenici, je pri odstranitvi na klasični način potrebna operativna rana od popka do sramne kosti, skozi katero kirurg dostopa do prostate. Pri robotsko asistirani odstranitvi prostate pa inštrumente in kamero v telo uvedemo skozi pet majhnih vhodnih rezov. Takšen operativni poseg za pacienta pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgotin, krajše bivanje v bolnišnici, hitrejšo vrnitev v normalno aktivnost ter boljše ali vsaj enake rezultate zdravljenja, kot se dosegajo z drugimi operativnimi metodami. Zato se robotska odstranitev v svetu čedalje bolj uveljavlja in dobiva prednost pred klasično in laparoskopsko metodo,« pojasnjujejo. Pacienti si po operaciji hitro opomorejo; iz bolnišnice so praviloma odpuščeni drugi ali tretji dan po njej, čez tri dni pa se vrnejo na pregled ter odstranitev urinskega katetra in kožnih šivov na vstopnih ranicah. K normalnim dnevnim aktivnostim se lahko vrnejo v dveh tednih. Težave z uhajanjem ali zaporo urina so praviloma manjše in hitreje izginejo v primerjavi z drugimi načini odstranitve. »Po statističnih podatkih je več kot 70 odstotkov vseh naših pacientov v času enega leta od operacije kontinentnih. Zaradi večjih možnosti ohranitve živčevja, ki omogoča erekcijo, pa so boljši rezultati tudi pri ohranjanju te funkcije,« še izvemo. Kar nekaj razlogov je torej, zaradi katerih bi bila prava katastrofa, če bi v slovenskem zdravstvu izgubili edinega robota za operacije. Ima torej kdo dva milijona evra presežka?
