Agrokor se je zavlekel v vse pore hrvaškega gospodarstva. Iz svoje osnovne dejavnosti, trgovine, se je manično širil v hotelirstvo, telekomunikacije, posegal je v medijski svet, naftne derivate, vodne vire, gradbeništvo ... Največ pove podatek, da je Agrokorjev delež v bruto domačem proizvodu le malo manjši od deleža celotnega hrvaškega turizma. Najnovejše ugotovitve kažejo, da je njegova zadolženost prerasla v bolezen, ki ne le da ogroža sosednje gospodarstvo, temveč postaja že kar meddržavni problem. Če ne prej, se bodo marca prihodnje leto težave hrvaškega gospodarstva prelile čez slovensko mejo – če mu ne bo uspelo reprogramirati obveznic, ki jih je dal za nakup Mercatorja. Agrokor je namreč za likvidnostno injekcijo Sberbank zastavil četrtino najboljšega soseda.
Spomnimo se
Todorić je bil skoraj obseden z željo, da se Konzum združi z Mercatorjem, največjo slovensko trgovsko družbo (v krizi). Poleg tega se je zavedal dejstva, da ne bo mogel konkurirati velikim globalnim tekmecem, če se ne bo razširil zunaj hrvaških meja. In njegov imperij je leta 2013 končno pogoltnil našega »najboljšega soseda«. Je pa Todorić zato založil kar tri četrtine svojega celotnega premoženja, da je lahko v ruski Sberbank dvignil 600 milijonov evrov posojila.
Danes sta Mercator in Konzum največja kupca slovenske živilskopredelovalne industrije. S prodajo Mercatorju ustvari slovenska prehranska industrija petdeset odstotkov prihodkov.
Toda že takrat so nekateri opozarjali, da je Todorićev poslovni sistem zgrešen in da se bodo že kmalu začele težave. In so se. Agrokor danes razglašajo za grozečo socialno bombo, saj je v njem zaposlenih 60.000 Hrvatov. Kaj pa Mercator?
V Mercatorju je zaposlenih 10.000 Slovencev, h katerim je treba dodati še vse agencijsko zaposlene – in vsi ti ljudje so (ne)upravičeno zaskrbljeni zaradi dogajanja na drugi strani meje. Če k temu dodamo še podjetja in družine dobaviteljev, ki jih neposredno ali posredno hrani Mercator, si lahko predstavljamo, koliko ljudi se boji, kaj bo z njihovo socialno varnostjo. Hrvaška se namreč sooča z morebitnim propadom svoje najmočnejše družbe, ki je hkrati tudi lastnica Mercatorja.
Se posledice že prelivajo čez mejo?
Najbrž je marsikdo med vami že opazil, da nekaterih izdelkov, ki smo jih bili vajeni, v zadnjih dneh ni na policah Mercatorjevih trgovin. Tudi prodajalke to potihoma priznavajo, na višjih ravneh pa te namige odločno zanikajo. Poleg tega v trgovinah ni prodajalk, ki smo jih bili vajeni, oziroma jih zdaj nadomeščajo druge, ker so se menda nekaterim od njih nabrale nadure. Prodajalke se selijo in delajo v krajih oziroma v trgovinah, ki jih ne poznajo. A kljub potrebam po novih močeh v Mercatorju ne bodo zaposlovali, temveč odpuščali, kar je, kot pravijo, zgolj del napovedanih gibanj v prestrukturiranju družbe. Vendar bodo odpuščali samo v režiji, in to približno 1200 ljudi.
Mercator ima do leta 2020 reprogramirana posojila. Na papirju je napisano, kaj lahko in česa z njim ne sme početi njegov lastnik Agrokor. Menda je bila posojilna pogodba sklenjena tako, da bo Mercator zaščiten vse do leta 2020, in to tako, da nekdaj slovensko podjetje samo upravlja svoje denarne tokove.
A poglejmo, kaj se dogaja. Vemo, da je Todorić za posojilo pri ruski banki zastavil četrtino Mercatorja. Če počiva Mercator na štirih temeljih, je eden od njih torej že vprašljiv. Če Agrokor ne bo plačal dolgov ruski Sberbank, lahko ta zapleni četrtino Mercatorja. Zdaj seveda tudi Slovence skrbi Todorićevo vedenje, saj gre te dni proti Rusom in njihovim bankam na nož, te pa grozijo, da bodo ustavile financiranje Agrokorja. Ruska Sberbank je namreč njegova največja upnica in je menda prispevala še dodatnih 300 milijonov evrov, da bi v družbi lahko pokrili kratkoročne obveznosti.
Kaj se dogaja z Agrokorjem?
Da se je začel Ivica Todorić, ki ima na Hrvaškem 60.000 in v Bosni 10.000 zaposlenih, ti pa ga kličejo predsednik, že pred leti opotekati, je javna skrivnost. Nekdaj (le) največji cvetličar v Jugoslaviji si je pridobil tolikšno moč, da mu njegova zasidranost v državnem gospodarstvu in političnem življenju Hrvaške – do zdaj – ni dovolila pasti. Poleg tega je »gazda«, kot ga prav tako radi imenujejo, deklica za vse – je lastnik, šef, strateg in predsednik uprave Agrokorja, d. d., krovne družbe, ki upravlja vse dele koncerna. In temu položaju se, kot pravi, še vedno ni pripravljen odreči.
Todorić bo morda zdaj moral plačati svojo megalomansko željo po difuznem širjenju po vseh sektorjih, v katerih je videl priložnost za to. Z naložbami v nove posle je ogrozil koncern. Najel je toliko posojil, da jih zdaj ni sposoben vračati. Poleg tega se je razširil po širšem območju, spogleduje se tudi z naložbami v Turčiji in Rusiji. Ruske banke, ki jim v Agrokorju še vedno pravijo investitorji, a jim zdaj v resnici sedijo za vratom, in 485 milijonov evrov posojil, ki zapadejo v plačilo sredi leta 2018, lahko v kapitalski strukturi družbe povzročijo usodne težave. Slabo polovico vsega premoženja je Agrokor financiral s posojili. Druga Agrokorjeva težava je nelikvidnost družb. Nekateri od Agrokorjevih upnikov in dobaviteljev razmišljajo o vstopu v upravno strukturo družbe.
Dobavitelji so izgubili zaupanje
Skupina Agrokor ogromno dolguje tudi svojim podružnicam – Ledu, Jamnici in hrvaškim živilskim družbam, kot so Vindija, Dukat, Franck, Podravka in Kraš, ki so že zahtevale sestanek z ministrico za gospodarstvo.
Fotografije, ki so bile te dni posnete v zagrebškem Super Konzumu, kažejo, kakšno je resnično stanje. V Todorićeve trgovine prihaja zaradi nerednega plačevanja vse manj blaga. Redki hrvaški mediji realno prikazujejo težave Agrokorja, saj je za nekatere od njih to podjetje pravzaprav mecen, ki jih je radodarno financiral z letnimi pogodbami za reklame. Todorićev koncern je namreč največji oglaševalec v hrvaškem medijskem prostoru. Todorić si je privoščil tudi monopol nad distribucijsko verigo tiskovin, dolgo pa je imel v svoji lasti še razmeroma veliko marketinško agencijo. Že leta se govori o množičnih prepovedih objavljanja prispevkov, ki bi v hrvaških medijih kritično govorili o Ivici Todoriću.
Resnični položaj je mogoče razbrati iz dostopnih podatkov predvsem iz tujine, kot je ta, da se je močno zmanjšala vrednost obveznic podjetja. Zaupanje v koncern Ivice Todorića izgubljajo tudi agencije, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem družb. Te so namreč Agrokorju še dodatno znižale že tako slabe ocene, tako da mu vlagatelji vse manj zaupajo. O tem, da je Agrokor v hudih težavah, priča tudi tajno srečanje Ivice Todorića s predstavniki vlade v Banskih dvorih.
Razkošje in beda
Medtem ko v vladi razpravljajo, kako in s čim podpreti hrbet, da »gazda« ne bi padel, pa Todorići še vedno živijo zelo razkošno. Dva njegova sinova in hči skupaj z družinami – vsi so zaposleni v Agrokorju – živijo v razkošnem dvorcu v zagrebških Šestinah. Družina Todorić ima tudi čudovito vilo – pravzaprav dvorec – v Medveji pri Opatiji. Poleg luksuznih avtomobilov za prevoze uporabljajo svoj helikopter. Todorići so lastniki luksuzne jahte, na kateri se poleti družijo s prijatelji in znanimi osebnostmi, tem so še posebej naklonjeni. Todorićeva hči Iva Balen je znana kot ljubiteljica dragocenih oblačil znanih znamk. Njena bližnja prijateljica je Severina, ki se je nedavno na Instagramu pohvalila z zelo dragimi Balenciagovimi čevlji, podarila naj bi jih Iva.
Todorići torej še vedno živijo na visoki nogi, država pa jim vsa ta leta gleda skozi prste. Poleg tega, da dolgujejo denar dobaviteljem, tudi državi dolgujejo plačilo davka, in sicer približno šest milijard kun. Vendar njihovih družb ni na seznamu davčnih dolžnikov, na katerih se zaradi veliko manjšega greha lahko kaj hitro znajdejo preprosti smrtniki.
Minister za finance Zdravko Marić se o višini davčnega dolga spreneveda in pravi, da gre za špekulacije, ter se izmika odgovoru, kot da je še vedno uslužbenec Agrokorja, ne pa minister za finance v hrvaški vladi. Marić je bil namreč vse do lani izvršni direktor Agrokorja in je imel na skrbi področje kapitala.
Bog pomagaj!
Ivica Todorić in člani njegove družine se vsako nedeljo udeležijo maše v cerkvi na Šestinah. Fotografi so te dni, ko se Todorić poti na sestankih, njegovo hčer po naključju fotografirali v Međugorju, ko je vneto molila.
Bo Todorićem prej pomagal Bog ali hrvaška vlada, ali pa bo vse skupaj – tako kot se to običajno dogaja – padlo na hrbte davkoplačevalcev? Menda bo tudi to že v kratkem jasno. A čim dlje bo trajala limonadna nadaljevanka reševanja Agrokorja, tem hujše bodo posledice. In bog ne daj, da bi se vse skupaj prelilo še čez slovensko mejo!
