V kliničnem centru tega niti slučajno ne priznavajo. Jeziček na tehtnici bo najverjetneje premaknilo mnenje izvedenca iz tujine.
»Mi smo zahtevali, da spis pregleda izvedenec iz tujine, in veseli smo, da nam je sodnica sledila. Verjetno se leto ali dve ne bo nič premaknilo, saj gre za zahteven primer, in spis bo treba prevesti, a tako vsaj vemo, da bo izvedensko mnenje objektivno,« je povedala odvetnica Hrastarjevih Nataša Tratar, ki ves čas poudarja, da je glavna porodničarka pri tem porodu strokovnjakinja, ki predava sodnim izvedencem, zato ocenjuje, da ti ne bi mogli podati nepristranskega mnenja.
Hrastarjeva se za tožbo UKC Ljubljana nista odločila zaradi denarja, ampak ker želita, da nekdo prevzame odgovornost, pa tudi da se kaj takega ne bo ponovilo.
Dvojčici prehitevali
Tina Hrastar je imela napotnico za carski rez, s katerim naj bi decembra 2011 v ljubljanski porodnišnici rodila dvojčici. Že med nosečnostjo je vedela, da se ena od deklic ne razvija pravilno (Pika), za drugo (Pijo) pa nihče ni rekel, da naj ne bi bila zdrava. Dva dni pred predvidenim carskim rezom je dobila popadke, bodoča starša sta odhitela v porodnišnico, a čeprav sta osebje opozarjala, da je predviden carski rez, se je odločilo za vaginalni porod prve (Pike) in carski rez druge (Pije).
Na novomeškem okrožnem sodišču Hrastarjeva dokazujeta, da so zato nastale nepopravljive posledice. Pija, ki je med nosečnostjo veljala za zdravo, ima hudo obliko cerebralne paralize, epilepsijo, osteoporozo, zaostanek v razvoju. Pika je žal umrla med čakanjem na srčno operacijo.
V začetku leta sta svojo plat predstavila Hrastarjeva, ki se za tožbo UKC nista odločila zaradi denarja, ampak ker želita, da nekdo prevzame odgovornost za scenarij, ki se je zgodil, in nastale posledice, pa tudi da se kaj takega ne bo ponovilo.
Zdravniki enotni: nič narobe
Pred kratkim so na sodišču spregovorili tudi zdravniki iz UKC Ljubljana in trdili, da je z njihove strani potekalo vse po pravilih. Ginekologinja Hrastarjeve, doc. dr. Nataša Tul Mandić, je pojasnila, da jo je srečala v 12. tednu nosečnosti, ko se je na pregledu izkazalo, da imata dvojčka skupno posteljico, pri enem plodu so ugotovili nepravilnosti, čez nekaj tednov pa še srčno napako. »Pri drugem plodu ni bilo nepravilnosti,« je dejala in dodala, da takšne nosečnosti vedno predstavljajo veliko tveganje za splav. »Do cerebralne paralize med nosečnostjo lahko pride, tudi če je ne zaznamo. Več kot 90 odstotkov cerebralne paralize nastane med nosečnostjo, pet odstotkov med porodom in pet odstotkov zaradi poporodnega poteka.«
Glede napotnice za carski rez je povedala, da jo je napisala le zaradi tega, ker sta bila v 35. tednu oba ploda v medenični vstavi. »Možnost, da bi se vodilni dvojček pred porodom potem obrnil, je zelo majhna, a v tem primeru se je zgodilo prav to.«
Blejčeva: Ni časa za pogovor
Nato so zaslišali nadzorno porodničarko v tem primeru, prim. Tanjo Blejec. Pred srečanjem s pacientko je govorila z odgovornim porodničarjem, ki ji je orisal trenuten potek poroda. »Ugotovili smo, da je drugi dvojček v prečni legi, zato smo naredili carski rez,« je dejala. Na vprašanje, ali so Hrastarjevi razložili, zakaj niso takoj naredili carskega reza, je odgovorila: »Stroka je prva, narediš tisto, kar je prav za žensko in otroka. Ni časa za pogovor, kako bo rodila. Ne spomnim se, kaj smo ji povedali.« Menila je, da tudi če bi se obe dvojčici rodili s carskim rezom, zdravstveno stanje Pije ne bi bilo drugačno.
Zore: Vse sem razložil
Glavni porodničar dr. Andrej Zore je dejal, da »okoliščine narekujejo način poroda. Če plod ni prevelik in je v glavični vstavi, bi bilo narobe izpostavljati porodnico narkozi in delati carski rez.« Prepričan je bil, da je porodnici razložil, zakaj bo prvega od dvojčkov rodila vaginalno in da ji bo dal sredstvo za pospešitev poroda. Za carski rez pri drugem otroku se je odločil, ker je bil v prečni legi z izpadlima ročicama. »Način poroda ni prispeval k cerebralni paralizi,« je bil odločen.
