Ropotanje iztrošenih motorjev je naznanjalo bridek konec in leteča trdnjava se je nekaj trenutkov kasneje na olajšanje vaščanov raztreščila na eni izmed bližnjih njiv.
Tistega marčnega dne se še živo spominja Julijana Vidmar, ki je bila takrat stara trinajst let. »Z družino smo ravno sadili krompir, ko smo zaslišali glasno bobnenje, nato pa zagledali letalo, ki je letelo zelo nizko. Mama je zavpila, naj se uležemo na tla. Nato je letalo švignilo mimo cerkve, se tam zasukalo in potem z vso silo treščilo v tla le nekaj sto metrov stran.«
Zaklad v škatli
Vsa vas je bila v dimu, na prizorišče nesreče pa so kmalu prijezdili tudi partizani. Razpodili so radovedne otroke, ki so se k razbitinam vseeno vračali še ves teden. »Na krilo smo obesili gugalnico in se igrali, dokler se ni zlomilo,« pravi Vidmarjeva, ki se spominja, da je na kraju nesreče našla tudi leseno škatlo. A v tistem trenutku je do nje prišel partizan in ji ukazal, naj peket takoj izpusti iz rok. Žalostna se je odpravila domov, partizan pa za njo. Ker je bil lačen, je njeno mamo prosil za dve štruci kruha, v zameno pa je Julijani vrnil leseno škatlo, v kateri je bilo zloženo zeleno-belo padalo.
»Še sreča, da smo imeli v vasi šiviljo, ki nam je dekletom iz tega lepega svilenega padala sešila krila in srajčke. Cela vas se je lepo oblekla na račun tistega padala,« pove danes 85-letna Vidmarjeva.
Tudi preostali vaščani so iz razbitin letala pobrali, kar je bilo še uporabno. Moški so iskali predvsem vijake, saj jih je bilo v tistih časih težko dobiti, nekateri pa so domov odnesli tudi kovinske dele, iz katerih so kasneje oblikovali celo nakit.
Preživeli so vsi člani sestreljene posadke.
Zvezde je bil vesel
Dramo v zraku je doživljal tudi pilot Edward F. Logan, ki je po odskoku prestrašen pristal na drevesu v bližnjem gozdu. Zbal se je, da bi ga v roke dobili sovražniki, a našli so ga domačini, kmalu pa so bili pri njem tudi partizani. Ni razumel, kaj mu govorijo, a ko je na kapi opazil majhno rdečo zvezdo, mu je odleglo. Vedel je, da je pristal pri zaveznikih.
Logan je kasneje svoje spomine strnil v knjigi z naslovom Skočite, prekleto, skočite! Nemški protiletalski izstrelek jih je zadel nad Gradcem v Avstriji. Vedel je, da tam ne sme pristati ali izskočiti in da ni varno niti madžarsko ozemlje, zato je letalo usmeril proti Sloveniji.
Z le enim delujočim motorjem mu ni preostalo drugega, kot da fante spravi iz letala. Kakšnih 50 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane so že pošteno zgubljali višino, zato je od posadke zahteval, da izskoči.
Ko so ga partizani našli, so ga odpeljali v postojanko v Kočevski rog, od tam pa je s kurirjem odšel v Kočevske Poljane, kjer se je srečal z večino svoje posadke. Preostale je videl šele v Beli krajini, od koder so potem poleteli nazaj, v bazo na jugu Italije.
Dramatične dogodke so se na Občini Žužemberk v sodelovanju s Turističnim društvom Suha krajina in vaščani Gradenca na pobudo Slavka Mirtiča odločili primerno obeležiti. Spominsko ploščo z imeni vseh desetih članov posadke sta pred dnevi slovesno odkrila žužemberški župan Franc Škufca in obrambna ministrica Andreja Katič, dogodka pa se je udeležil tudi veleposlanik ZDA Brent R. Hartley.
