S prvim januarjem letošnjega leta je svoja vrata uradno odprl urad Zagovornika načela enakosti. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je urad še v procesu ustanavljanja in zagotavljanja osnovnih pogojev za delovanje.
STA
Prostori MDDSZ na Kotnikovi 28. Zagovorniku so v njih odmerili pisarno, v kateri so se nekoč proizvajali baterije in kondenzatorji.
STA
Zadolžitev zagovornika načela enakosti je z začetkom leta prevzel sociolog Miha Lobnik.
Ideja za ustanovitev urada Zagovornika načela enakosti ni zrasla na domačem zelniku. Pred tem smo sicer imeli zagovornika načela enakosti, vendar je ta deloval zgolj kot samostojni javni uslužbenec v sklopu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Evropska komisija je zaradi te nepopolne ureditve leta 2014 slovenski vladi poslala pisni opomin.
Opozorila jo je, da mora to funkcijo opravljati pristojni urad, in ne le ena samostojna oseba. Neuradno smo namreč izvedeli, da je novoustanovljeni urad od svojega predhodnika podedoval več kot 200 nezaključenih zadev iz obdobja zadnjih pet let, s čimer ni bil seznanjen nihče, saj samostojni javni uslužbenec vse od leta 2012 ni poročal državnemu zboru.
Finančna sredstva ostala prenizka
Zagovornik načela enakosti izdaja pravno neobvezujoča mnenja o tem, ali ste v določeni situaciji diskriminirani (neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin). Hkrati v mnenju priporoči kršitelju, kako odpraviti kršitev, njene razloge in njene posledice.
Za delovanje novoustanovljenega urada je državni proračun predvidel 200 tisoč evrov sredstev, kar pa je za njegovo delovanje premalo. Približno polovica namreč gre za plače, ostalo za materialne stroške delovanja. Urad lahko tako zagotovi zaposlitev svojemu predstojniku in le dvema izkušenima pravnima strokovnjakoma. Če naj urad deluje kakovostno, mora ob tem zagotoviti še zaposlitev za dva inšpektorja, ki bi mu zagotovila prisotnost na terenu, a za to trenutno nima sredstev.
Primerljiva urada varuhinje človekovih pravic in informacijske pooblaščenke namreč razpolagata z letnim proračunom med 1,5 in dvema milijonoma evrov, s čimer lahko zagotavljata delovno mesto vsaj 40 zaposlenim.
Pooblastila ja, denar ne
Kako vam lahko pomaga? Postopek pred zagovornikom je brezplačen in zaupen. Na spletni strani urada lahko podate (tudi anonimno) prijavo suma diskriminacije, nakar bo zagovornik pregledal pristojno zakonodajo in ugotovil, ali na vašem delovnem mestu obstajajo elementi diskriminacije.
Po naših informacijah so se zakonodajalci glede ustanovitve odločali med dvema scenarijema. Po projektu B bi se večina pooblastil Zagovornika načela enakosti prenesla na Varuha človekovih pravic. Na koncu je vseeno, verjetno zaradi opominov iz Bruslja, obveljal projekt A, ki je zagovornika enakosti ustanovil kot samostojno specializirano institucijo, in ne kot nekakšno dopolnilno dejavnost obstoječim uradom. Pri tem pa so sredstva ostala takšna, kot jih je predvideval projekt B – torej omenjenih 200 tisočakov letno.
12 kvadratov za 4 zaposlene
Novi urad zagovornika je povrhu od predhodnega samostojnega zagovornika prevzel pisarno v velikosti 12 kvadratnih metrov, ki je bila prej namenjena eni osebi, zdaj pa naj bi se jih v njej stiskalo vsaj pet.
Neuradno smo izvedeli, da je MDDSZ, v prostorih katerega deluje urad zagovornika, šele po urgiranju zagotovilo dodatno pisarno v velikosti 24 kvadratnih metrov. Našli naj bi še eno od praznih, za katero so uporabniki že pred tem opozarjali, da imajo zaradi dela v njej zdravstvene težave. V tem prostoru na Kotnikovi 28 so namreč prej proizvajali akumulatorje in kondenzatorje, kar je zaradi uporabljenih kislin v stropih pustilo posebno dražeč vonj.
Ironično se diskriminacija na delovnem mestu tako izvaja prav za zaposlene urada, ki naj bi tovrstno diskriminacijo odkrival in razkrival na trgu delovne sile. Za to pa je odgovorna vlada Mira Cerarja, ki počiva na lovorikah tega, da je bil Cerar nekoč kot pravnik močan zagovornik človekovih pravic.
STA
