Razlika med povprečno plačo in povprečno pokojnino je iz leta v leto večja. Povprečna pokojnina danes znaša le še 55 odstotkov povprečne izplačane neto plače. V obdobju takoj po osamosvojitvi je bil ta delež celo blizu 70 odstotkov, povprečna neto pokojnina v letu 2015 pa je glede na podatke Zpiza znašala 561 evrov neto ali le še 55 odstotkov povprečne plače v istem letu. Največ upokojencev prejema pokojnino med 400 in 500 evri, polovica vseh manj kot 600 evrov. Le dobrih 10 odstotkov jih prejema več kot 1000 evrov na mesec.
Zakaj so pokojnine nižje
Pri izračunavanju povprečne pokojnine Zpiz upošteva tudi invalidske in družinske upokojence ter ljudi, ki prejemajo le delno pokojnino, zaradi česar je povprečna starostna pokojnina realno višja.
Razlog za nižanje pokojnin je pokojninska reforma, ki postopoma podaljšuje delovno dobo. Precejšen vpliv ima tudi podaljševanje obdobja za izračun pokojninske osnove. Tako se je za izračun osnove do leta 2000 upoštevalo najugodnejših 10 let, nato je bilo to obdobje podaljšano na 18 let, trenutno pa postopno prehajamo na najugodnejših 24 let prejetih plač.
Kaj pravijo številke
Za nove upokojence se že več let postopno znižuje tudi odmerni odstotek pokojnine glede na plačo. V začetnem obdobju je ta za polno delovno dobo (40 let moški, 35 let ženske) znašal 85 odstotkov, nato 82,5 odstotka, danes pa je za 40 let delovne dobe 63,6 odstotka za moške oziroma 57,25 odstotka za ženske. Pri izračunu pokojninske osnove se zaradi zagotovitve medsebojne primerljivosti osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki naj bi ustrezali gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine.
Poskrbi sam zase
Razlika med povprečno plačo in povprečno pokojnino je vedno večja. V najboljših časih je povprečna pokojnina znašala celo več kot 80 odstotkov plače, danes le še 55 odstotkov.
Da pokojnine primerjalno s plačami vseh zadnjih dvajset let postopno upadajo, smo sprejeli že nekako kot dejstvo, a takšno gibanje vsekakor odpira vprašanje, kako se bo ta trend nadaljeval. Politiki nas že dolgo opozarjajo, da zgolj pokojnina ne bo dovolj in da bomo morali za preživetje v jeseni življenja poskrbeti sami. Tako so državljanom na voljo različne oblike dodatnega pokojninskega varčevanja, ki pa so od leta 2008 do danes zaradi finančne krize v precej klavrnem stanju. Pokojninski skladi morajo namreč večinoma vlagati v »varne« naložbe, ob tem pa dosegati zagotovljeni dvoodstotni donos, kar je ob razmerah na finančnih trgih in rekordno nizkih obrestnih merah praktično nemogoče.
Kdo plačuje dodatno zavarovanje
Dodatno pokojninsko zavarovanje imajo v glavnem le zaposleni v javni upravi in velikih državnih podjetjih. Poleg tega podatki skladov in pokojninskih družb kažejo, da se povprečna mesečna vplačila gibljejo okoli 50 evrov, kar naj bi bilo glede na nasvete strokovnjakov bistveno premalo za mirno starost.
