Kaj točno bo univerza počela z radarji, ki že štiri leta stojijo ob cestah in križiščih v Mariboru, čeprav ne delajo, ni znano. "Mestna občina Maribor je v pogovorih s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru glede možnosti prevzema uporabne opreme iz radarskega sistema. Na fakulteti vidijo v tem raziskovalni potencial, opremo pa bi uporabili v raziskovalne in študijske namene," je edino, kar zaenkrat povedo na univerzi.
Po besedah župana Andreja Fištravca jih bodo s cest in križišč najverjetneje odstranili, čeprav njega ne bi motila niti ideja, da bi ostali na svojih mestih kot umetniška inštalacija.
Postavitev radarjev, ki so v nekaj dneh delovanja zabeležili več tisoč prekoračitev hitrosti, in posledični množični ulični protesti, zaradi katerih je bil prisiljen odstopiti tedanji župan Franc Kangler, so sovpadali z zaključkom Evropske prestolnice kulture (EPK), ki jo je mesto gostilo v letu 2012.
Radarje je dal naslednji izvoljeni župan Fištravec izklopiti, na sodiščih pa se je začela pravda z družbo Iskra Sistemi za odškodnino zaradi predčasno prekinjene pogodbe. Čeprav je podjetje sprva grozilo z več deset milijonov evrov visoko tožbo, se je lani z občino uspelo dogovoriti za poravnavo, po kateri bo občina Iskri plačala sedem milijonov evrov, ta pa ji bo prepustila že dobavljeno opremo.
Sprva skoraj 30 milijonov evrov vredna pogodba o javno-zasebnem partnerstvu namreč ni vključevala le postavitve radarjev, na podlagi katerih je nameravala občina avtomatično pošiljati prehitrim voznikom visoke položnice, ampak tudi drugo opremo za posodobitev celotnega semaforskega sistema v mestu.
To opremo bo občina zadržala, s ciljem nujno potrebne posodobitve semaforskih sistemov v mestu.