Etično nakupovanje se morda sliši kot nepotrebna moderna pogruntavščina ljudi, ki imajo preveč časa, a le do tistega trenutka, ko vam nekdo, ki pozna stanje stvari, pojasni, kako katastrofalno vaše vsakodnevne nakupovalne navade vplivajo na svet.
Nasveti za začetnike:
Ko je le mogoče, ne kupujmo. Velikokrat lahko potrebo po novem izdelku ali dobrini zadovoljimo kako drugače.
Oblačila, pripomočke in tehniko kupujmo iz druge roke in čim bolj kakovostne, da se ne uničijo. Kadar je to mogoče, popravimo stare izdelke. S tem poskrbimo, da stvar ne konča v smeteh in da se ne porabljajo viri za novo proizvodnjo.
Osnova naše prehrane naj temelji na sezonski zelenjavi, sadju, stročnicah, različnih žitih, oreščkih in semenih. Primer: tako kvinoja kot ajda denimo vsebujeta vse esencialne aminoksline. Vendar veliko povpraševanje po kvinoji slabo vpliva na okolje in ljudstva v Andih, medtem ko ajda raste v bližini in je vpliv na okolje manjši. Takšna prehrana je bolj zdrava in cenejša. Šele pozneje dodamo luksuzne dobrine, kot so čokolada, kava, banane in drugo eksotično sadje znanega, pravičnega izvora.
Ne kupujmo pijač in zmanjšajmo uporabo predelane hrane. S tem prihranimo veliko denarja, ne ustvarjamo smeti ter se znebimo nezdravih in nepotrebnih količin sladkorja. Lahko pijemo vodo iz pipe – filtrirano po potrebi – domače čaje in domače sokove. Jedi in pijač ne sladkajmo, če je to le mogoče.
Ne kupujmo izdelkov za enkratno uporabo.
Namesto z izdelki se raje razvajajmo z izkušnjami. Naj zmagajo ekskurzija namesto nakupovalnega centra, sprehod s prijateljem namesto sedenja ob nepravični kavi, vpis v tečaj, delavnica, športne ali kreativne dejavnosti namesto zapravljanja denarja za materialne dobrine. Enako velja za darila.
Veliko kozmetičnih in čistilnih izdelkov ne potrebujemo. Večino pa lahko nadomestimo s preprostimi izdelki, kot so milo, soda bikarbona, kis, sol in maščoba. Z njimi lahko v nekaj minutah naredimo pralni prašek, detergent za posodo, dezodorant in drugo, vse pa bo cenejše, bolj zdravo in prijazno okolju.
Pogosto se premalo zavedamo, kakšno moč imamo. Pozabljamo, da so stvari danes takšne, kakršne so, najsi bodo dobre ali slabe, večinoma zato, ker smo mi kot skupnost to dopustili. Nad sodobno potrošnjo se radi zgražamo, ironično pa to nemalokrat počnemo prav med nakupovanjem ali tik pred njim oziroma po njem. Izgovarjamo se drug na drugega, daleč stran od naših oči pa se dogajajo grozne stvari. Če bi se jih bolj zavedali, bi gotovo začeli drugače razmišljati in delovati. Pa to ne pomeni, da bi se morali vrniti v prazgodovinske jame, le etično bi morali začeti nakupovati! Kaj to sploh pomeni in kako postati etični kupec, smo vprašali Ivano Florencio Oven, ustanoviteljico organizacije FLOR – etično nakupovanje.
Bodi sam svetel zgled
Ivana je v prvi vrsti sama etična nakupovalka in šele nato ustanoviteljica organizacije, ki k takšni potrošnji poziva čim več ljudi.
Spremembe nakupovanja je pri sebi uvajala počasi. Prve se je pred leti lotila, ko je spoznala posledice mesne in mlečne industrije. Takrat je začela raziskovati in se odločila izločiti vse živalske izdelke. Pozneje je ob organiziranju čokoladnega sejma Čokoljana spoznala stanje na kakavovih plantažah, kjer izkoriščajo 2,115.000 otrok, in delo pravične trgovine. Zaradi tega spoznanja se je odločila uživati izključno čokolado, ki je predelana brez otroške delovne sile.
Ker jo je vse skupaj vse bolj zanimalo, se je angažirala in vključila v različne projekte na temo kave, bombaža, eksotičnega sadja, življenja brez odpadkov, lokalne proizvodnje in v druge koncepte, ki skupaj oblikujejo etično nakupovanje. Zdaj o tem ozavešča tudi s projektm FLOR – Ethical tour Barcelona, s katerim želi pomagati zainteresiranim, da spoznajo možnosti za izboljšavo potrošnje in najlažji način, da nove navade vključijo v vsakdanje življenje. Najboljši način za to sta po njenem sprehod in skupno etično nakupovanje s pokušanjem okusnih jedi, kave in čokolade iz redkih vrst kakava z različnih koncev sveta. Novice, nasvete, misli deli tudi na Facebookovi strani FLOR – etično nakupovanje in je ob tem v velik zgled vsem, ki v tem svetu še premorejo empatijo, vest in občutek za pravičnost.
V oceanih bo kmalu več plastike kot rib
Ivana nikogar ne obtožuje, ker ne kupuje etično, saj pravi, da marsikdo tega ne zna in ga je treba naučiti. »Vsi trošimo vsak dan. Vsak nakup pa vpliva na vse, kar nas obkroža: na naše zdravje, našo denarnico, delovno okolje v proizvodnji, na ekosisteme, uporabo omejenih naravnih virov, na živali, lokalno in globalno ekonomijo. Kljub velikemu vplivu nas nikoli ne učijo, kako sprejemati nakupne odločitve. V šoli tega ne učijo, doma pa tega znanja ni, saj starši niso odraščali v obdobju, ko bi bilo le v eni trgovini na voljo na desettisoče izdelkov,« opozori na osrednjo težavo in ob tem postreže s skrb vzbujajočimi podatki: trenutno smo v obdobju, ko je izumrlo največ vrst živali od izumrtja dinozavrov naprej, ko bo kmalu več plastike v oceanih kot rib, izkoriščamo 300 milijonov otrok v različnih industrijah, ker želimo vse cenejše izdelke, zredimo in ubijemo 70.000,000.000 živali na leto, kar je večja skupna teža od vseh preostalih vrst živali na svetu, kolikor jih je še ostalo.
Za nameček v živinoreji ustvarjamo več toplogrednih plinov kot ves promet na svetu, in uničujemo bogate ekosisteme, ki skrbijo za zdravo ravnovesje okolja, od katerega smo odvisni. S svojimi nakupi, ki pripomorejo k temu, pa na koncu nismo nič bolj srečni. Ker so vse to posledice našega povpraševanja in potrošnje, je naša odgovornost, da vsak pri sebi podpira spremembe, ki bodo preprečile nadaljnjo pot v katastrofo. Te spremembe se morajo zgoditi na vseh ravneh: narediti jih morajo tako potrošnik kot podjetnik in javni sektor.
Že manjše spremembe lahko obrnejo svet na bolje
Etično nakupovanje spodbuja, da nakupujemo odgovorno, torej da je slabih vplivov zaradi zadovoljevanja naših potreb čim manj. »Med slabe vplive štejemo uporabo naravnih resursov v večji meri, kot jih je narava sposobna nadomestiti, izkoriščanje ljudi, otroške delovne sile, živali, onesnaževanje, ustvarjanje smeti itd.« Sogovornica svetuje, da si pri izogibanju omenjenim slabim vplivom pomagamo z naslednjimi vprašanji, ki si jih postavimo pred nakupom: »Ali resnično potrebujem, kar bom kupil/a? Katero potrebo ta izdelek zadovoljuje? Lahko uporabim nekaj, kar imam že doma? Si lahko sposodim od prijateljice,soseda ali iz knjižnice? Ali lahko reči znova uporabim oziroma kupim rabljeno stvar?« Kadar pa nujno potrebujemo nekaj novega, se vprašajmo: »Katera alternativa ima najmanj slabih vplivov? Je lahko lokalna? Če ni lokalna, ali obstaja nadzor nad verigo in ali je blago pravično pridelano? Poznam izvor? Je brez embalaže? Ustvarja manj odpadkov? Je dobre kakovosti in se ne bo hitro pokvarilo, ali se lahko reciklira?«
Z manjšimi spremembami nakupnih navad lahko znatno izboljšamo ne samo vpliv na okolje, ampak tudi naše finančno stanje, kakovost življenja in naše zdravje ter podpiramo dobre prakse.
Pri tem pa je pomembno, da se ne obremenjujemo z napakami, pravi. Nič hudega, če moramo kdaj narediti izjemo, pomembno je, da se trudimo vsako novo znanje vključiti v svoje navade in jim čim bolj slediti.
V Sloveniji je etično nakupovanje preprosto
V Sloveniji z etičnim nakupovanjem ne bi smeli imeti težav, je prepričana. »V primerjavi z drugimi državami je to dokaj preprosto, saj je doma pridelano in izdelano blago na dosegu rok. Prav to pa je eno izmed ključnih vodil etičnega nakupovanja, da namreč damo prednost doma pridelanim izdelkom, lokalnim in sezonskim proizvodom, ki so po možnosti brez embalaže.« Ivana poziva, da poskušamo kolikor se da zmanjšati uporabo živalskih izdelkov, ter poleg tega priporoča, da najprej vedno kupimo tisto, kar je na voljo sezonsko.
»Na podlagi sezonskih sestavin, ki so trenutno na voljo, skuhajte jed. To je veliko lažje kot vnaprejšnje določanje jedilnika, ko obstaja večja verjetnost, da določene sestavine ne bo ali da bomo povečali povpraševanje po izdelkih, ki imajo slab vpliv (na primer po jagodah, pridelanih tisoč kilometrov stran, v plastični embalaži pozimi). Ko potrebujemo izdelke ali živila, ki jih v Sloveniji ne pridelamo ali izdelamo, kot so kava, čokolada, čaj, določena žita, oreščki, eksotični sadeži, bombaž itd., se odločajmo za izdelke pravične trgovine ali za izdelke, za katere točno vemo izvor in nam proizvajalec da čim več informacij. Ni dovolj, da na čokoladi piše poreklo iz Slovenije, Belgije ali Nizozemske, saj niti kakav niti sladkor, ki sta glavni sestavini čokolade, nista pridelana v Evropi, ampak nas zanima izvor surovin,« pojasni.
Že z upoštevanjem teh nasvetov bomo naredili ogromno dobrega zase in za ves svet. Sodobni superjunaki in superjunakinje ne skačejo po strehah in lovijo zlikovcev, temveč odgovorno in etično nakupujejo izdelke, ki oziroma izključno kadar jih potrebujejo. Ker vedo, da lahko s takšnim početjem rešijo svet.
