Ključna dejavnika rasti ostajata izvoz in zasebna potrošnja, krepijo pa se tudi investicije.
Kot so sporočili iz Umarja, se krepitev investicij odraža tudi na trgu dela, kjer tako Evropska komisija kot Umar pričakujeta nadaljnje izboljšanje. V območju evra se bo predvidoma nadaljevala zmerna rast BDP.
Tveganja, ki spremljajo tokratno napoved, so povezana predvsem z visoko politično negotovostjo v mednarodnem okolju, ugotavlja Umar.
Evropska komisija za Slovenijo za letos in prihodnje leto pričakuje triodstotno gospodarsko rast. Zaradi ugodnih gibanj na trgu dela in posledično krepitve zasebne potrošnje bo gospodarska rast letos in prihodnje leto nekoliko višja, kot so pričakovali jeseni.
Podobno kot Umar tudi komisija napoveduje, da ključni dejavnik krepitve gospodarske aktivnosti ostaja izvoz ter ob okrepljeni rasti zaposlenosti in plač tudi potrošnja gospodinjstev.
Umar sicer ugotavlja, da trenutna gospodarska gibanja ne kažejo bistvena odstopanja od jesenskih pričakovanj, ko je urad za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast. Medtem Umar pričakuje , da se bo lanska krepitev BDP ustavila pri 2,3 odstotka, so minuli teden sporočili po seji vlade.
Bruselj izboljšal napoved rasti za Slovenijo
S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.
Nekoliko boljša je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala za letos dveodstotnega, za prihodnje leto pa 1,5-odstotnega.
Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.
Še vedno pa jo opozarja na strukturni fiskalni napor. Strukturni fiskalni položaj Slovenije pa se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016-2018 občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.
Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije v lanskem letu 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.
Evropsko gospodarstvo v razburkanih vodah
Evropska komisija napoveduje, da bodo prvič po desetletju sicer vse članice EU beležile rast v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, a prihodnost je bolj negotova kot običajno, tveganja so izjemno velika, ugotavlja komisija v zimski gospodarski napovedi.
Območju evra komisija za letos napoveduje 1,6-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 1,8-odstotno, kar je nekoliko bolje kot jeseni, ko je napovedala 1,5-odstotno oziroma 1,7-odstotno rast.
V celotni EU je vzorec podoben. Bruselj ji za letos in prihodnje leto napoveduje 1,8-odstotno rast, kar je nekoliko bolje oziroma enako kot jeseni, ko je napovedal 1,6-odstotno oziroma 1,8-odstotno rast. A tveganja so izjemno velika, opozarjajo v Bruslju.
"Gospodarsko okrevanje v Evropi se nadaljuje peto leto zapored. A v teh negotovih časih je pomembno, da evropsko gospodarstvo ostane konkurenčno in sposobno prilagajanja spremenljivim okoliščinam. To pa terja nadaljnja reformna prizadevanja," je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.
