»Zakon ureja prenos dveh evropskih direktiv, priklop elektrike za ranljive odjemalce, upravljanje 110 kV omrežja, zanesljivost oskrbe z energijo, priklop in odklop ranljivih odjemalcev, energetske izkaznice, upravljanje energetskih družb in kazenske določbe. Predlog člena zakona, ki je v javnosti deležen največje pozornosti, pa se nanaša na zanesljivo oskrbo z električno energijo in prednostno dispečiranje oziroma zagotovljen odkup,« je o spremembi in dopolnitvi Energetskega zakona dejal državni sekretar Klemen Potisek. Zakon je trenutno še v javni razpravi. »Ko se izteče rok javne razprave, bo predlog zakona nadaljeval pot v medresorsko usklajevanje, nato na vlado in v državni zbor.«
Ne pred koncem leta
Prednostno dispečiranje bo morala potrditi še Evropska komisija. Pred aktivacijo bo potrebna tudi presoja sistemskega operaterja, če je tak ukrep sploh potreben. »Smo na začetku, zato je težko pričakovati, da bi ukrep začel veljati kmalu, in ali bo to sploh potrebno. Ukrep bi bil potreben samo, če bi tržne cene električne energije še naprej padale in bile bistveno nižje od proizvodnih cen,« je poudaril Potisek in dodal, da aktivacije ukrepa zato pred koncem leta ne bo.
Vrednost ukrepa bi v najslabšem primeru na leto znašala 25 milijonov evrov. Prispevek za prednostno dispečiranje iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš) bi se po načrtih na položnicah za elektriko obračunaval na obračunsko moč, v povprečju bi dosegel približno en evro na mesec, če bi se ukrep aktiviral v največji dovoljeni vrednosti, torej 25 milijonov evrov na leto. »Lahko je manj, lahko ga ni, a največ je lahko 25 milijonov evrov na leto,« je poudaril Potisek.
Tak ukrep je sicer oblikovan za zagotavljanje prednostne oskrbe oziroma zagotovljenega odkupa v primeru domačega primarnega energenta. Ta je pri nas, razen vode, premog.
