Naval kormoranov

Morijo ribe, ribiči pa so nemočni

G.G./STA
1. 2. 2017, 11.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Slovenija se sooča z vseevropskim problemom prenamnožitve kormoranov, ki plenijo tudi domorodne ribe po slovenskih rekah. Ribiška zveza Slovenije je zato pozvala državo, naj se odloči, ali bo varovala avtohtone ribe ali neavtohtone kormorane.

Profimedia
Doslej je Zavod RS za varstvo narave določil za odstrel največ do pet odstotkov populacije kormoranov, torej največ 134 osebkov te ptice.

Zaradi zamrznjenih potokov in manjših rek na Celjskem so se kormorani osredotočili na Savinjo, kjer pa so pojedli že vse manjše ribe. V teh dneh so se tako lotili večjih rib, tudi do 40 centimetrov, ki pa jih ne morejo pogoltniti, zato jih le nakljuvajo. Samo v Savinji so pomorili že skoraj tono rib, povečini domorodnih, je pojasnil predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidanšek. Kormoran sicer dnevno poje med 400 in 600 gramov rib.

Plašenje ni učinkovito

Na Celjskem po oceni ribičev gnezdi okoli 400 kormoranov. "Na Savinji je sedaj pravi pomor rib. Kormorani so se preveč namnožili, nihče jih ne odstreli, plašenje pa ni več učinkovito, saj so se ga navadili in ne odletijo," je dodal Zidanšek. Kot je poudaril, o tem stalno opozarjajo okoljsko ministrstvo, a "iz pisarne se zadev ne vidi".

Ribiška zveza Slovenije že drugo sezono zapored čaka na odločbo o plašenju z odstrelom kormoranov. Lansko sezono je okoljsko ministrstvo odločbo prekinilo in jo vrnilo na Agencijo RS za okolje, ki je prvostopenjski odločevalec v tem primeru.

"Vsako leto posebej smo vlagali vlogo za plašenje z odstrelom, ki ga izvajajo lovci. Želimo, da se država dolgoročno odloči, ali se ščiti neavtohtonega kormorana ali avtohtone ribe. Tako ne bi bilo treba vsako leto ribičem vlagati te vloge, saj bi bila lahko ta večletna. Država naj to po uradni dolžnosti reši dolgoročno," je pozval sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličič. V postopku javne obravnave je trenutno osnutek dolgoročnega upravljanja s kormoranom, kar ribiči pozdravljajo.

Miličič opozarja, da se zna zgoditi, da bo tudi letos propadla sezona plašenja. Ob dveh sezonah brez plašenja z odstrelom pa ribiči opozarjajo na veliko škodo, ki jo lahko v tem času povzroči kormoran.

Tudi samo plašenje z odstrelom pa je po odločbi izdano predvsem za zahodni del Slovenije, kjer je s študijo dokazan vpliv kormoranov na ribo lipan. "Želimo si, da bi ta študija dosegla tudi ostale vrste rib. Želimo si zaščititi vsa drstišča rib in preddrstna zbirališča, takrat je namreč riba najbolj ogrožena," je še dodal Miličič.