Obsojeni, ki je najprej zadevo skušal prikazati kot nesrečo, se na sodišču ni zagovarjal. S tožilstvom je namreč že pred sojenjem sklenil sporazum o priznanju krivde in se pogodil za kazen, piše Dnevnik.
Obnovimo zgodbo iz lanskega septembra. Kriminalisti so zaradi slabega vremena in težkega dostopa za pomoč pri preiskavi prosili gorske reševalce. Izvedensko mnenje o poškodbah pokojnika pa je izdala ljubljanska medicinska fakulteta. Izvedenka je potrdila, da je umrl zaradi hude poškodbe glave, ki je nastala zaradi udarcev s trdim predmetom.
Kronično slabo razpoloženje
Tožilstvo je na podlagi podatkov o preiskavi spisalo obtožnico. Izvedenec o prištevnosti pri obsojenemu ni našel kakšnih specifičnih motenj, je pa diagnosticiral distimijo, kronično slabo razpoloženje. Ta je po mnenju psihiatra vplivala, da je bila obtoženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj v času kaznivega dejanja zmanjšana, vendar ne bistveno.
Za uboj je zagrožena zaporna kazen od pet do petnajst let zapora. Dogovorjena kazen osmih let in pol se je sodišču zdela pravična in primerna teži kaznivega dejanja ter olajševalnim in oteževalnim okoliščinam. Po eni strani so upoštevali storilčevo surovost oziroma agresivno dejanje, po drugi pa priznanje, obžalovanje, dosedanjo nekaznovanost in specifične družinske okoliščine.
Obsojenega bodo kmalu preselili v zapor, saj se niti obramba niti tožilstvo ne nameravata pritožiti, pišeta Dnevnik in Slovenske novice.
