Intervju: Vesna Kerstin Petrič

Zakaj ministrstvo za zdravje ni upoštevalo navodil v zvezi s konopljo

Jure Aleksič/Zarja
4. 2. 2017, 12.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Novembra smo poročali, kako je ministrstvo za zdravje ignoriralo navodila parlamentarnega odbora za zdravstvo, naj konopljo iz zloglasne prve premesti v drugo skupino seznama prepovedanih substanc. V članku Farmacevtski puč na uradniški pogon smo bili do ministrstva zelo kritični …, še toliko bolj, ker je parlamentarni odbor svoj sklep sprejel z neverjetnim izidom 11 proti 0.

Šimen Zupančič
Vesna Kerstin Petrič: »Mar mogoče policija hodi po stanovanjih in vohlja za travo?«

Naj ponovimo, da tako zedinjenega ravnanja slovenske politike ne bi pričakovali niti ob invaziji vesoljčkov. Ugledni zdravniki so se ob tem zgražali, da naša država po novi ureditvi še vedno grobo krši krovno konvencijo ZN; aktivisti so bobneli, da gre očitno za »uradniški puč na farmacevtski pogon«. Zato smo najbolj pereče pomisleke naslovili na samo ministrstvo, to pa je kot svoj glas izbralo Vesno Kerstin Petrič, zdravnico, vodjo sektorja za krepitev zdravja in strokovnjakinjo z dolgoletnimi izkušnjami na področju nedovoljenih drog.

Kako to, da konoplja ostaja v prvi skupini?

Parlamentarni odbor nam je naročil dvoje: da uredimo vse potrebno, da bodo v Sloveniji dostopna zdravila na podlagi konoplje, in da pripravimo vse potrebno za gojenje v medicinske namene.

Zanimivo, kako pozabljate tisto tretjo stvar, ki so vam jo naročili, namreč da konopljo iz prve skupine premestite v drugo.

Ne, ministrstvo ni ignoriralo navodil! To, da se nekaj prestavi iz prve v drugo skupino, nima posledic za dostopnost medicinske konoplje bolnikom. Nas pa skrbi, da s tako premestitvijo predvsem mladim sporočamo, da raba konoplje ni tako zelo nevarna.

Očitno bo treba dobesedno citirati. V sklepu piše: »Odbor za zdravstvo nalaga ministrstvu za zdravje, da v 60 dneh konopljo premesti iz prve skupine prepovedanih drog.« Od kod ministrstvu korajža, da to mirno zanemari?

Poglejte, pri tem sklepu je treba prebrati ves drugi odstavek – čeprav priznam, da je tako malo nerodno napisano … V sklepu piše: »Odbor za zdravstvo nalaga ministrstvu za zdravje, da v 60 dneh konopljo premesti iz prve skupine prepovedanih drog ter da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom.« Pozor, ključen je ta 'ter' vmes! Ves odstavek se namreč nanaša na konopljo kot medicinsko konopljo.

To je vaša interpretacija napisanega, in to precej šibka. Sklep vam jasno nalaga, da konopljo premestite v drugo skupino.

Saj to smo tudi storili! Cvet konoplje smo premestili v drugo skupino.

Konopljo kot rastlino pa pustili v prvi. »Premestiti« ne pomeni podvojiti. Konoplja je po nekaterih interpretacijah zdaj celo še bolj kriminalizirana kot prej, ker je v dveh skupinah, prej samo v eni.

No, pa poskusiva takole: ali v praksi to kar koli spremeni?

Da, prav gotovo spremeni! Na substance iz prve skupine je vezano tudi do deset let zapora.

»Vrhovno sodišče je že razsodilo, da človek ni storil kaznivega dejanja, ko je konopljo gojil za svoje bližnje. In s tem se povsem strinjam. Da bi nekoga v takem položaju kaznovali, bi bilo grozno!«

To ni res. V Sloveniji je posest katere koli droge v manjši količini za lastno rabo prekršek, ne kaznivo dejanje. S pravosodjem in policijo imamo v kratkem dogovorjen sestanek na najvišji ravni, da se uskladimo – prav zato, da ne bi naredili škode posamezniku, ki bo rastlino gojil doma za namene samozdravljenja. Naj spomnim, da je vrhovno sodišče v takem primeru že razsodilo, da človek ni storil kaznivega dejanja, ko je konopljo gojil za svoje bližnje. In s tem se povsem strinjam. Da bi nekoga v takem položaju kaznovali, bi bilo grozno! A naj se vrnem k vašemu vprašanju: ministrstvo je vsekakor sledilo namenu sklepa odbora za zdravstvo in ga uresničilo.

Če prav razumem vašo logiko, je dobesedno takšna: »Parlament nam je naročil A in B, in ker je vmes besedica ter, to pomeni, da nam A ni treba izpolniti.« Oprostite, ampak ta razlaga daje novo težo oceni aktivistov, da gre pri vaši uredbi za »farmacevtski puč na uradniški pogon.«

»V Sloveniji smo imeli vsaj tri primere, ko so bolniki umrli, ker so rak mod, ki je zelo ozdravljiv, sami zdravili s konopljo in so prišli po zdravniško pomoč šele, ko je bilo prepozno. To me kot zdravnico spravi v bes.« 

Dajte no mir, kakšen farmacevtski puč vendar? Če smo storili napako, se bomo pustili podučiti in uredbo dopolnili, da bo sledila namenu. Poslanska skupina Združene levice je res že izrazila nezadovoljstvo. Toda pri vprašanju drog je treba biti dodatno previden, ker zdravljenje s konopljo ni tako zelo preprosto, kot bi radi nekateri prepričali javnost. V Sloveniji smo imeli vsaj tri primere, ko so bolniki umrli, ker so rak mod, ki je zelo ozdravljiv, sami zdravili s konopljo. In so prišli po zdravniško pomoč šele, ko je bilo prepozno. To me kot zdravnico spravi v bes.

Dobro, ampak …

Glejte! Pri uvajanju medicinske konoplje je šla pot res drugače kot pri večini zdravil, kar je zaradi njenega statusa kot mamila najbrž razumljivo. Pobuda je bila na strani civilne družbe in ne farmacevtske ali zdravniške stroke. Podatki kažejo, da konoplja sicer ne zdravi raka, lahko pa je pomembno zdravilo pri blaženju bolečin in slabosti, ki jo povzročajo tako sama bolezen kot stranski učinki zdravljenja. Posebno učinkovita je pri večanju apetita in pri blaženju bolečine in krčev. Konoplja ima zelo verjetno še druge sijajne zdravilne učinke, vendar je treba dati času čas in te reči dodobra raziskati. Težava je v tem, da se tudi v ozadju te zgodbe bijejo težke bitke, kdo bo imel od vsega skupaj največ finančne koristi.

Seveda.

Na ministrstvu smo se tako znašli v navzkrižju več interesov. Naše prepričanje pa je, da je naša prva dolžnost zaščititi mlade. THC lahko zelo negativno učinkuje na razvijajoče se možgane.

O tem so mnenja v stroki različna.

Ne, pri vprašanju škode na razvoj mladih možganov pri pozornosti in učenju ni dvomov! V zvezi s povezavo konoplje in psihoz in podobnih obolenj pa obstajajo tako študije, ki to dokazujejo, kot študije, ki dokazujejo, da povezave ni. Ampak z našimi mladimi vendar ne moremo eksperimentirati in se morda čez petnajst let tepsti po glavi, ker smo dopustili toliko in toliko več primerov psihoze in zavoženih življenj, kajne?

Dobro.

Zato velja mlade posvariti, da konoplje pred dvajsetim letom res ne smejo uživati. Pa še bolje pred štiriindvajsetim, ko se v povprečju konča razvoj možganov! Zagovorniki legalizacije pravijo: »Ah, pa saj to velja samo za tisti mali del mladih, ki so k temu nagnjeni.« Ampak kako lahko vemo, kdo je k temu nagnjen in kdo ne? Bomo balinali z usodo naših mladih? Da sploh ne omenimo resnih tveganj za respiratorna in kardiovaskularna obolenja …

To so seveda tehtni pomisleki. A o tem ste imeli čas razmišljati desetletja. Zdaj pa na tem področju klavrno zaostajamo za razvitim svetom. V Koloradu denimo …

»Tudi zaradi medijske podpore zagovornikov legalizacije od naših otrok zdaj že slišimo, da se trava kadi zato, da ne boš imel raka na pljučih, in podobne oslarije. Slovenski mladi od evropskih vrstnikov izrazito odstopajo po prepričanju, da konoplja ne škodi. To pa ni res!«

(vskoči) … da, v Ameriki se že leta krepi gibanje za legalizacijo, in to z razlogom. Tam so namreč dolgo časa vsakogar, ki so ga dobili kaditi konopljo, spravili za zapahe. Zakaj? Danes je že jasno, da predvsem zato, ker so imeli močno zasebno industrijo zaporov, ki je bila lačna odjemalcev. Zato so kriminalizirali uživalce prepovedanih substanc. V Evropi že dolgo vemo, da to ne deluje; da je treba uporabnike, predvsem mlade, poslati v sočutno in konstruktivno obravnavo, ne pa v zapor! Tu bi si tudi od vas medijev želeli več previdnosti in kritičnega razmišljanja. Tudi zaradi medijske podpore zagovornikom legalizacije od naših otrok zdaj že slišimo, da se trava kadi zato, da ne boš imel raka na pljučih, in podobne oslarije. Slovenski mladi od evropskih vrstnikov izrazito odstopajo po prepričanju, da konoplja ne škodi. To pa ni res!

Drži, to ni nujno res.

Mislim, to pa res ni res! In ob tem nam je v stroki zelo hudo, ker se s tem ne ukvarja noben novinar, nobena medijska hiša. Mladi so izjemno ranljiva družbena skupina in količina dezinformacij, ki so jim izpostavljeni, je nekaj resnično grozljivega. Po svoje je hecno, kako imamo v družbi urejene stvari: pri igračkah denimo gledamo vsako molekulo, da ja ni kar koli narobe – in je seveda tudi prav, da jo preverjamo … obenem pa imamo prosto dostopno tako uničujočo substanco, kot je nikotin.

Drži. A naj bova še enkrat jasna: po vašem torej ni prav, da so sodno preganjani bolniki, ki gojijo konopljo za samozdravljenje?

Seveda ni prav. Ljudem je treba pomagati, ne pa iz njih delati kriminalcev! Jaz mirno povem, da bi pojedla živega močerada, če bi verjela, da bom zaradi tega ostala živa! Bi se že potrudila! Zato razumem vsakogar, ki obide zakon, da bi ohranil življenje sebi in svojim bližnjim. 

Kako pojasnjujete, da je v zloglasni prvi skupini konoplja, mak pa ne? Ni to milo rečeno zanimivo? Kot bi šlo za sporočilo, da je THC hujši kot heroin …

Tudi sama sem se spraševala o tem. Najboljša razlaga, ki se mi je utrnila, je naslednja: mak raste vsepovsod – pravzaprav je plevel, ki ga je zelo težko nadzirati. Očitno so tvorci klasifikacije modro presodili, da to preprosto ni mogoče oziroma da bi to v praksi vodilo v preveliko kalvarijo preganjanja. Zato so mak kot rastlino izpustili iz prve skupine, vanjo pa umestili makov ekstrakt.

To je dejansko dobra razlaga. Ko bi človek le lahko verjel, da je bil slovenski uradnik tako salomonsko tankočuten!

Zagotavljam vam, da imamo na ministrstvu zelo močne razloge za skrb. Če pogledate študijo ESPAD o porabi drog med mladimi, smo lahko hudičevo zaskrbljeni. Droge so pri naših mladih resna težava. Ste denimo vedeli, da so slovenski najstniki na prvem mestu med vsemi merjenimi državami po rabi raznih lepil in topil?

Ježeš, nisem vedel! Ubogi ubogi slovenski najstnik, da se mora leta 2016 zatekati k lepilu!

Sama si tega ne znam razlagati. Pa saj Slovenija vendar ni med najrevnejšimi državami, daleč od tega …

Da, ampak do mladih smo pa med najbolj mačehovskimi. Generacijska vojna je pri nas še posebno srdita. Zadnjič sem bral, da celo v organsko razpadajoči Grčiji otrok enostarševsko družino stane šest odstotkov družinskega proračuna, v Sloveniji pa kar 16 odstotkov – ker toliko manj pomaga država.

Res se premalo zavedamo, da je najboljša naložba v prihodnost naložba v mlade ljudi. Najhuje mi je, ko me kličejo starši, da je njihov najstnik odvisen od droge, in mu zato pada prej zgleden učni uspeh. In zakaj me tako boli? Ker jim lahko ponudim tako malo in ker so še za te programe, ki obstajajo, take čakalne vrste!

Škandal, prav res! Tudi zato bomo še toliko bolj potrebovali konopljo, da bo blažila plimo bolečine, ki jo povzročajo katastrofalne politike slovenske države. A vrniva se na izhodišče: samooskrba s konopljo trenutno nikakor ni v igri?

Ker sem se specializirala za tobak, zelo dobro poznam prijeme tobačne industrije in lobijev. Vprašajmo se takole: ko bo konoplja legalizirana in na prostem trgu, kdo bo imel resurse, da zadevo pograbi in jo kapitalizira? Najbrž bodo to že obstoječe industrije, predvsem farmacevtska in tobačna.

Ampak kaj ima to s samooskrbo? Kaj ne bi bila prav samooskrba način, kako potegniti denar in torej tudi vpliv iz rok teh korporativnih lobijev?

Tisti, ki se s temi industrijami že dolga leta spopadamo po službeni dolžnosti, vemo, da je tam dovolj denarja, da se preprosto kupi tako podatke kot ljudi, da se bo vse skupaj reguliralo njim v prid. Če dovolimo samooskrbo za rekreativne namene, smo s tem zadevo toliko sprostili in normalizirali, da smo še bolj olajšali zmagovito vkorakanje teh lobijev. In potem je samo vprašanje časa, kdaj se bomo morali spet neuspešno ukvarjati z vprašanji prikritega oglaševanja otrokom.

Ali ne bi danes lahko zelo podobno razmišljali o skoraj vsem? Tudi recimo o kruhu, torej o toksičnih kepah smrti, ki jih pod njegovim imenom prodajajo v nakupovalnih centrih? Bi ga bilo torej treba kar počez prepovedati ali kako? In če ga ne bomo, zakaj bomo potem prepovedali prav konopljo?

No, nikar zdaj ne banalizirajte, kar sem povedala! In tudi ne pretiravajmo s tem, kako zelo da je konoplja pri nas kriminalizirana! Že v moji mladosti je bilo tako, da tistih, ki so gojili lonček ali dva, niso zapirali. Tako je tudi danes. Mar mogoče policija hodi po stanovanjih in vohlja za travo? Še enkrat bi opozorila na tisti primer, ko je vrhovno sodišče presodilo, da gojenja za zdravljenje žene in otroka ne kaznuje.

Ampak da se sploh moramo toliko ukvarjati s to ubogo konopljo … je to res tista največja težava, ki preži na slovenskega in evropskega najstnika?

"Otroci že danes jemljejo tabletke, da potem denimo nimajo treme pred izpraševanjem … To so nepreverjene kemikalije, za katere danes ne vemo, na kaj vse vplivajo."

Seveda ni. Na trgu imamo denimo cel kup zelo nevarnih sintetičnih drog, ki so dejansko legalne, ker jih še niso prepovedali. Regulatorjem ne uspeva več slediti inovativnosti sintetične industrije. Ste vedeli, da tudi pri nas vsako leto registriramo približno 40 novih substanc, ki jih moramo umestiti v Uredbo o prepovedanih drogah? Otroci že danes jemljejo tabletke, da potem denimo nimajo treme pred izpraševanjem … To so nepreverjene kemikalije, za katere danes ne vemo, na kaj vse vplivajo. Tile bombončki, ki so jim otroci izpostavljeni danes, so neprimerno bolj nevarni – dobro, vsaj v primerjavi s tisto konopljo iz šestdesetih. Kajti treba je tudi povedati, da je današnja neprimerno bolj škodljiva. Danes jo številni gojitelji na veliko škropijo, poleg tega je bila konoplja za rekreativne namene zadnjih nekaj desetletij vzgajana z namero, da bi se v njej povečal delež THC-ja – torej da bi bolj zadela. To sploh ni več isti produkt, kot je bil.