Poklicni gasilci se razlikujejo od prostovoljnih. Od njih se pričakuje, da jih nič ne sme presenetiti, zato je poleg hitre odzivnosti nadvse pomembna tudi njihova dobra usposobljenost. In to ne glede na vrsto intervencije ali letni čas. O slednjem se je bilo mogoče prepričati v Hočah, kjer so se usposabljali člani potapljaške enote Gasilske brigade (GB) Maribor. Pa čeprav je bila temperatura zraka –9 stopinj Celzija in temperatura vode komaj nad lediščem. Debelina ledu pa med 15 in 20 centimetrov.
Logistika od zunaj
Gasilska brigada Maribor spada v najvišjo, VII. kategorijo gasilskih enot in je dolžna izvoziti v že eni minuti. Njihov »rajon« zajema 145,5 kvadratnega kilometra in 113.113 prebivalcev.
Ustrezno logistično podporo 15 že izurjenim potapljačem v vodi je »od zunaj« nudilo pet takšnih, ki jih poklicni gasilci šele uvajajo v takšen sistem usposabljanja. Ob prihodu so si najprej naredili vstopno odprtino v ledu, skozi katero so se lahko potopili pod vodo. Na razdalji 15 metrov od vstopne odprtine so imeli še dve orientacijski, ki so ju morali potapljači iskati s pomočjo kompasa. Po najdbi in preverjanju orientacije pod vodo pa to signalizirati kolegom na površini z vrvjo, na kateri so bili sicer varovani, če bi jih bilo treba reševati.
Ekstremne razmere
»Tovrstna usposabljanja nam koristijo predvsem za primere, ko oseba 'izgine' z ledu oziroma vidnega polja pod led in se začne utapljati. Načrtno se želimo strokovno in bolj vešče pripraviti na takšne izredne primere. Ničesar ne želimo, niti ne smemo prepustiti naključju. Zaradi določene stopnje nevarnosti pri potopu, v omenjeni gramoznici je največja globina šest metrov, je bila prisotna tudi ekipa Nujne medicinske pomoči Maribor,« je pojasnil vodja izmene Drago Žibek, sicer vodja potapljaške enote GB Maribor.
Največ četrt ure
Poleg območja Mestne občine Maribor so pripadniki gasilske brigade pogodbeno vključeni v naloge zaščite in reševanja tudi v 17 sosednjih občinah.
Čas posameznega potopa v takšnih razmerah je lahko med 5 in 10 minut ter največ 15 minut, saj gre za precej nepredvidljive razmere. »Že klasični potop zahteva določeno stopnjo pripravljenosti, pri potapljanju v zimskih razmerah pa gre za še večje napore. Potapljač je v posebni opremi in veliko bolj obremenjen, tako fizično kot psihično. Prav zato je pomembna tudi ustrezna kondicijska pripravljenost. Pogoji v vodi pod ledom so namreč izredno težki. Na marsikoga delujejo kot nekakšna fobija. V motni vodi tako rekoč ni vidljivosti, čuti se utesnjenost. Po 15 minutah pa začne voda ohlajati telo,« opisuje razmere Žibek. Tokrat so se potapljali v suhi potapljaški obleki in obenem preverili opremo v takšnih ekstremnih razmerah. »Številni potopi so zaradi tega precej dobrodošli. Nenehno moramo vzdrževati svojo izurjenost,« je zaključil Žibek.
