Leto 2017 bodo na političnem prizorišču zaznamovale jesenske predsedniške volitve. Vnovično kandidaturo je napovedal sedanji predsednik Borut Pahor, kdo se bo z njim pomeril, pa je še neznanka.
Stranke tudi sicer čaka naporno leto. Vlada obljublja pomembne reforme, ki so trd oreh in te bodo preizkušale zadnje čase nekoliko skrhano koalicijo.
Kampanjo bo vodil z vso strastjo
Čeprav aktivnosti nekaterih vidnih političnih osebnosti že kažejo na tlakovanje poti v kampanjo za predsedniške volitve, pa je seznam tekmecev še uganka. Aktualni predsednik Borut Pahor bo verjetno igral s podobnimi kartami kot na zadnjih volitvah in pred javnostjo le še osvetlil svojstven predsedniški slog. Pahor na prihodnjih volitvah velja za favorita, a sam ne misli, da je karkoli odločenega in bo kampanjo vodil z vso strastjo.
Kot je nedavno povedal za Radio Slovenija, vstopa v predsedniško tekmo "kot nekdo, ki bo do konca svojih moči opravil svoje delo tako, kot misli, da je treba".
Šušlja se ...
Kljub temu potencialnim tekmecem predstavlja velik izziv. Pričakovati je, da bosta svoja kandidata v ogenj poslali največji stranki, SMC in SDS. V SDS pravijo, da kandidacijski postopki še niso končani, v javnosti pa se pojavlja namig, da utegne biti njihova kandidatka evropska poslanka Romana Tomc.
Kot možnega kandidata največje vladne stranke pa se je v javnosti največkrat omenjalo predsednika DZ in podpredsednika SMC Milana Brgleza. V SMC na te špekulacije ne odgovarjajo, Brglez pa tej možnosti ne zapira vrat. Sporočil je, da funkcijo, ki jo opravlja, opravlja z vso resnostjo in tako misli nadaljevati tudi v prihodnje. O drugih morebitnih izzivih se bo odločal takrat, ko bo za to nastopil čas, je dodal.
Kako bo ravnala DeSUS še ni znano, a svojega kandidata tudi to pot ne bo imela. Odločno pa bodo Pahorja, svojega kandidata na predsedniških volitvah leta 2012 in nekdanjega predsednika stranke, podprli v SD. Kot so ocenili, Pahor uspešno opravlja naloge predsednika in deluje v korist države ter vseh njenih ljudi.
V NSi so napovedali, da bodo nastopili s svojim kandidatom. Pojasnili so, da se v naboru že evidentiranih kandidatov pojavljajo tri imena, ki pa jih ne razkrivajo. V medijih se je sicer pojavila špekulacija o možni kandidaturi predsednice stranke Ljudmile Novak, ki pa je pojasnila, da želi stranko odgovorno popeljati na državnozborske volitve.
V stranki Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, ki jo vodi poslanka Alenka Bratušek, bodo z aktivnostmi glede predsedniških volitev začeli v začetku leta.
Tudi v luči sprejemanja ukrepov pričakovati naporno leto
Čeprav je vladna koalicija zakorakala v drugo polovico mandata, jo najtežji koraki na področju reform še čakajo. Najtrši oreh je reforma zdravstvenega sistema, zaradi katere je bilo zadnje mesece minulega leta med koalicijskimi partnerji precej napeto.
Koalicijo je resno ogrozil sporazum vlade z zdravstvenim sindikatom Fides, ki ga DeSUS in SD nista podprli. Prvak DeSUS Karl Erjavec je zaradi zapletov, ki bi lahko nastali pri sprejemanju proračuna, celo ocenil, da utegnejo biti letos poleg predsedniških tudi predčasne parlamentarne volitve.
Vroča politična juha se je nekoliko ohladila, ukrepi, ki jih čakajo, pa bodo zagotovo znova preizkušali trdnost koalicije. Med prioritetami so poleg ureditve razmer v zdravstvu ukrepi za zagotavljanje varnosti, ki se nanašajo zlasti na morebiten drugi migrantski val, koalicija pa si o vseh ni enotna. Vlada med prioritete uvršča še ukrepe za izboljšanje infrastrukture ter za izobraževanje in znanost.
Stolčka se treseta dvema
Za zdaj podporo premierja Mira Cerarja uživajo vsi ministri in rekonstrukcija vlade ni predvidena. Negotova pa naj bi bila položaj ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, saj vse njene zaveze še niso izpolnjenje, ter položaj ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Za letos je namreč obljubil začetek gradnje drugega tira ter napovedal, da bo v nasprotnem primeru odstopil. Tik pred novim letom pa je dejal, da bodo letos začeli s pripravljalnimi deli.
V tretjem letu mandata, ko stranke vse bolj razmišljajo tudi o pripravi na naslednje volitve v DZ, sicer v ospredje stopijo teme, s katerimi poskušajo stranke izpolniti obljube svojim volivcem.
SDS in DeSUS na volilni kongres
Stranka DeSUS se bo 18. februarja sestala na volilnem kongresu, edini kandidat za nadaljnje vodenje stranke pa je njen aktualni predsednik Karl Erjavec. Dejstvo, da se bo to zgodilo prvič v zgodovini DeSUS, po njegovem prepričanju kaže na veliko zaupanje članic in članov. Kongres je sicer priložnost, da si Erjavec še utrdi položaj v stranki, ki jo vodi od leta 2005, zadnje ankete pa ji kažejo precej nižjo podporo javnosti, kot jo je prejela na zadnjih volitvah.
Predvidoma maja se bo na volilnem kongresu sestala tudi SDS. Lokacija in datum kongresa še nista določena, prav tako v stranki ne razkrivajo podrobnosti o kandidaturah. Pričakovati pa je, da bodo dolgoletnemu predsedniku SDS Janezu Janši, ki je bil na kongresu pred štirimi leti edini kandidat, tudi to pot podelili mandat za nadaljnje vodenje stranke.
V drugih strankah volitve novega vodstva letos niso predvidene, pač pa bodo zasedali na programskih kongresih ali konferencah.
