Arso je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) vzpostavil prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Pripravili so priporočila prebivalcem, kako ravnati ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na različne razrede oziroma stopnje onesnaženosti zraka.
Pozimi trdi delci, poleti ozon
Medtem ko se v poletnih mesecih soočamo s povišanimi koncentracijami ozona, pozimi veliko težavo predstavljajo preseganja mejne vrednosti, zlasti dnevne, trdnih delcev PM10, je povedala Janja Turšič z Arsa. Za to so po njenih besedah krive neugodne vremenske razmere pozimi. Na onesnaženost zraka z delci PM10 tako vplivajo povprečna temperatura v zimskem obdobju, ki je povezana z ogrevanjem, število dni z inverzijo in število dni s padavinami.
Najhuje ob inverziji
Koncentracije onesnaževal se povišajo, ko pride do temperaturnega obrata, kar je značilno za vreme v zimskem času z močno temperaturno inverzijo, so pojasnili na Arsu. V zadnjih dneh so bile ponekod po nižinah in kotlinah Slovenije presežene mejne dnevne vrednosti delcev PM10. Razmere so se omilile v nedeljo in ponedeljek, ko se je okrepil veter. Preseganj dnevnih mejnih koncentracij delcev PM10, ko je teh 50 mikrogramov na kubični meter, je po zakonu lahko 35 v koledarskem letu.
Barvna opozorila
Da bi bili prebivalci na povišano onesnaženost zraka pripravljeni, je Arso v sodelovanju z NIJZ vzpostavil prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Kot je pojasnila Turšičeva, se bodo podatki o kakovosti zunanjega zraka prikazovali s pomočjo indeksa onesnaženosti zunanjega zraka. Tega izmerijo na podlagi urnih koncentracij štirih onesnaževal, to so delci PM10, dušikov dioksid, žveplov dioksid in ozon.
Stopnjo onesnaženosti zraka določa onesnaževalo z najvišje izračunanim indeksom. Na podlagi te vrednosti se stanje onesnaženosti zraka uvrsti v štiri razrede: nizka, zmerna, visoka in zelo visoka. Uvedli so tudi barvni prikaz, ki je podoben sistemom opozoril za vremenske in hidrološke pojave.
Kaj storiti ob povišanih koncentracijah delcev
Glede na te razrede in stopnjo onesnaženosti zraka so pripravili priporočila prebivalcem ob povišanih koncentracijah delcev PM10. Najbolj občutljivim in ranljivim, odraslim in otrokom s kroničnimi težavami dihal in srčnimi boleznimi, ter starejšim priporočajo omejitev fizičnih aktivnosti, še posebej na prostem. Gibati se je sicer bolje v manj onesnaženih predelih, kot so parki in gozdovi, je pojasnila Simona Uršič z NIJZ.
Gibanje na prostem mora posameznik po njenih besedah omejiti, ko občuti nelagodje, kot so vnetje oči, kašelj ali bolečine v žrelu, astmatiki pa pogosteje posegajo po inhalatorju. Na Arsu priporočajo, da na njihovi spletni strani ljudje spremljajo sprotne urne koncentracije in na podlagi podatkov prilagodijo nadaljnje aktivnosti glede na omenjene razrede.