Navedba medija:
V današnjem članku »neznanega avtorja« je zapisano, »da je prof. Giovanni Stellin, predstojnik otroške srčne kirurgije v Padovanski bolnišnici potrdil, da so ljubljanski zdravniki naredili napako, ko so Neži vstavili podporna sistema. Po njegovem mnenju oziroma, kot je rekel, stroka pravi, da se podporni sistem vstavi le bolnikom, ki so tik pred odpovedjo srca. Rekel je, da kirurgi, ki so specializirani za operacije odraslih ljudi, Neži ne bi smeli vstavljati podpornih sistemov, ker da indikacij sploh ni bilo. Najprej naj bi srčno popuščanje zdravili z zdravili, kakor pravi medicinska doktrina in številne raziskave s tega področja.«
Odgovor UKC Ljubljana:
Ko smo deklico sprejeli na Pediatrično kliniko UKC Ljubljana, je bilo njeno zdravstveno stanje slabo in se je še naprej slabšalo. V našo oskrbo je bila premeščena zaradi obolenja srca – srčne mišice (in ne zaradi prirojene srčne napake). Do obolenja srčne mišice je prišlo zaradi za zdaj še neznanega razloga.
Zaradi slabšanja zdravstvenega stanja (popuščanja srca) je bila deklica premeščena iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana v intenzivno enoto KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana (ista stavba, vendar različni kliniki). Dobivala je vsa sodobna zdravila za zdravljenje srčnega popuščanja, tudi v infuziji in je bila tudi trikrat oživljana, predno smo se odločili za vstavitev mehanske srčne podpore. Ker je torej prišlo do akutne odpovedi srčne mišice, so deklici ponoči urgentno vstavili podporni aparat, ker drugače jutra ne bi dočakala. Za vstavljanje mehanske srčne podpore je usposobljen vsak srčno-žilni kirurg v UKC Ljubljana, ki dežura, saj v nasprotnem primeru naših pacientov ne bi mogli optimalno obravnavati.
Z metodami zdravljenja, ki smo jih uporabili pri zdravljenju dveletne deklice, imajo zdravniki v UKC Ljubljana številne, 22-letne izkušnje in najustreznejša strokovna znanja. Na oddelku, kjer je deklica ležala, so prvič vstavili otroku ECMO že leta 1994. Z vstavitvijo podpornih sistemov ECMO in LVAD smo deklici reševali življenje.
Navedba medija:
V članku je neznani avtor napisal, da …… »je program zdravljenja prirojenih srčnih napak preprosto sestavni del otroške kirurgije in intenzivne terapije in da vsepovsod po svetu otroke s prirojenimi in pridobljenimi srčnimi motnjami zdravijo na istem oddelku.«
Odgovor UKC Ljubljana:
UKC Ljubljana ima Pediatrično kliniko, kjer zdravijo otroke za vse vrste bolezni in KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki pa spada pod Kirurško kliniko. Ponovno poudarjamo, da deklica ni imela prirojene srčne napake, pač pa je začelo njeno srce popuščati oziroma vedno slabše delovati in je bila zaradi hudega popuščanja kandidatka za presaditev srca. V primerih takšnega načina zdravljenja sodelujejo vse medicinske stroke v UKC Ljubljana.
Navedba medija:
V članku piše, da UKC Ljubljana sodeluje s številnimi tujimi kirurgi, med katerimi je tudi dr. Bruno Murzi, ki po izjavi dr. Stellina ne zna operirati na minimalno invaziven način, da operira po starem in da tako operirajo tudi ostali kirurgi v UKC Ljubljana.
Odgovor UKC Ljubljana:
V UKC Ljubljana naši kardiovaskularni kirurgi operirajo tako po klasični kot že vrsto let tudi po minimalno invazivni metodi, tudi otroke od letos operiramo po minimalno invazivni metodi v primerih, ko je to varno. Po mednarodnih smernicah minimalno invazivna metoda operacij na srcu pri otrocih nima nobenih prednosti pred klasičnim kirurškim pristopom.
Navedba medija:
V članku piše neznani avtor: »zakaj Padovanski kirurgi, za katere je bilo dogovorjeno, da bi prihajali v Ljubljano operirat in obenem učit naše kirurge na koncu niso prišli, nam je pred enim letom prof. Stellin povedal, da so uredili vso potrebno dokumentacijo, bili na ogledu v Ljubljani in se pogovarjali s prof. Klokočovnikom. Nato od naših zdravnikov iz UKC Ljubljana ni bilo niti glasu.«
Pojasnilo UKC Ljubljana:
V UKC Ljubljana smo eno leto čakali prihod zdravnikov iz Padove, velikokrat intervenirali, vendar v Padovi niso uspeli formalno urediti sodelovanja, ravno tako niso bili pripravljeni izobraževati našega kirurga, kar za UKC Ljubljana ni bilo sprejemljivo.
Glede na zelo vprašljive navedbe bomo pri prof. Stellinu preverili točnost navedb v članku.
Glede programa obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami je potrebno navesti, da program v UKC Ljubljana poteka varno. V primerjavi z ostalimi evropskimi centri, ki podatke pošiljajo v evropsko bazo podatkov ECHSA, dosegamo nadpovprečne rezultate z 2,98 % smrtnostjo (povprečje od leta 2014 do 2016), medtem ko je evropsko povprečje 4,53 %. Večino posegov sedaj že opravimo v UKC Ljubljana, precej od teh domači kirurg.
