Razprava je potekala za zaprtimi vrati, ker se problematika po navedbah vodstva bolnišnice nanaša na poslovno skrivnost. Zadeva ima sicer dolgo brado. Ker UKC Maribor ni imel denarja za gradnjo garažnih hiš, je gradbeni družbi Nivo Celje leta 2005 v zameno za izgradnjo predal stavbno pravico za zadevna zemljišča za 33 let. Pozneje je Nivo stavbno pravico prenesel na svojo hčerinsko družbo Radok, ta pa je nato zgradbe na zemljiščih v nasprotju s pogodbo z UKC Maribor obremenila s posojili.
Plačati bi moral 18 milijonov evrov
Klinični center je za to izvedel šele leta 2014, ko je Nivo pristal v stečaju. Če bi šli v stečaj vsi nosilci stavbne pravice - to bi naj zdaj nosil naslednik Radoka GH Park.si -, bi se lahko zgodilo, da bi moral UKC Maribor plačati 18 milijonov evrov.
Po besedah nedavno razrešenega pomočnika direktorja UKC Maribor za kadrovsko-pravne zadeve Gregorja Danka to ne drži. To je želel pojasniti tudi članom sveta zavoda, a so ga varnostniki odstranili iz poslopja, kjer je potekala seja.
Po obravnavi te točke, ki je trajala štiri ure, so sejo sveta zavoda ponovno odprli za javnost, a so jim na dnevnem redu ostale le še potrditve zapisnikov preteklih sej ter točka razno. Točki o posledicah zdravniške stavke v UKC Maribor ter stanju na področju anesteziologije, ki je še vedno kritično, so namreč zaradi neustrezno pripravljenega gradiva prestavili na naslednjo sejo sveta zavoda, ki je napovedana za 12. december.
Teče več sodnih postopkov
Predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek v izjavi za medije po seji ni postregla z več informacijami glede spornih hipotek. Kot je dejala, gre za zadevo, kjer teče več sodnih postopkov, zato je ne more komentirati. Svet zavoda je vodstvu UKC Maribor sicer naložil, da pripravi "možne rešitve z ocenjenimi možnimi tveganji, na podlagi katerih bo svet zavoda odločal, kako naprej".
Podobna je bila izjava vršilca dolžnosti direktorja UKC Maribor Janeza Lavreta: "Sodni postopki se izvajajo in moramo naprej počakati na sodne odločitve. V vmesnem času pa seveda moramo pripraviti rešitve, ki bodo ugodne za UKC Maribor," je dejal. "V vmesnem času moramo biti pripravljeni na vse," je dodal, višine dejanskega možnega oškodovanja bolnišnice pa ni želel izdati.
Problem, ki bo trajal
Stanje na anesteziologiji se po besedah Lavreta rešuje, a "problem, ki je trajal deset let, ne more biti rešen v šestih mesecih". "Dogovarjamo se, iščemo rešitve in bodo na naslednji seji sveta zavoda predstavljene. Operacije se izvajajo in trudimo se, da bi jih čim manj odpadalo," je dejal.
Trenutno dela 22 specialistov anesteziologije, od tega so štirje v prilagoditvenem obdobju. "Čakamo še odločitev specializanta, ki je pred kratkim naredil specialistični izpit in bi se moral zaposliti pri nas," je pojasnil Lavre.
Tudi predsednica sveta zavoda meni, da "se čez noč ne da rešiti ničesar, kar se je nabiralo 20 let". Stanje, na katerega jo je v dopisu na začetku oktobra ponovno opozorilo vodstvo klinike za kirurgijo in oddelka za anesteziologijo, bo po njenih ocenah "še nekaj časa zaskrbljujoče, saj se tega čez noč ne da rešiti, še posebej ob pomanjkanju kadra".
"Glede na kadrovsko neustrezno zasedenost zdravnikov in negovalnega kadra ne moremo več zagotavljati varnega in strokovnega zdravljenja najtežjih bolnikov," so v omenjenem oktobrskem pismu zapisali zdravniki ter vodstvu bolnišnice dali čas do konca leta, da sprejme določene ukrepe.
