Dovolj je »cincanja«, je po sprejetju deklaracije o skladu na konferenci SD dejal predsednik stranke Dejan Židan. SD z deklaracijo pozivajo vlado, naj zakon o ustanovitvi sklada pripravi do konca leta. V nasprotnem primeru ga bodo v letu 2017 sami vložili v zakonodajni postopek, je povedal Židan.
Zakon o skladu bi moral biti glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet že do konca leta 2014.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je pred sprejetjem deklaracije dejal, da je treba ustanoviti sklad za obdobje okoli leta 2040. Aktivnih prebivalcev bo takrat premalo, da bi lahko zagotovili dovolj sredstev za izplačilo pokojnin upokojencem. Gre torej za odgovor na zahteve demografije, ne pa na kakšne druge zahteve, denimo na zahteve gospodarskih kriz, ki bodo morda še prišle, je pojasnil.
Nekdanji premier in nekdanji minister za delo Anton Rop je izrazil prepričanje, da morata zakon o skladu predlagati tako ministrstvo za finance kot ministrstvo za delo. Po njegovem opozorilu to namreč ni le vprašanje financ, temveč prav toliko tudi vprašanje sociale. Treba se bo tudi dogovoriti, kako se bodo politika, socialni partnerji in interesne skupine vključili v upravljanje sklada, je opomnil. V nasprotnem primeru se bodo po njegovem opozorilu vključili lobiji. »Toda tu ni prostora za kakršnekoli igre,« je poudaril.
Demografski sklad
Pokojnino enega upokojenca v Sloveniji prek pokojninskega zavarovanja trenutno financira približno poldrugi (1,4) zaposleni. Obstoječi pokojninski sistem zato potrebuje drug podporni steber – demografski sklad bi se tako napajal iz dividend državnih podjetij.
Podporo pobudi so izrazili tudi v Mladinskem svetu Slovenije, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije.
Kaj vemo doslej?
Več zahodnih držav se na problem staranja prebivalstva pripravlja s tako imenovanim demografskim rezervnim skladom. Gre za sklad, ki se financira iz dividend državnih podjetij – po predlogu SD bi pod njega prenesli Kapitalsko družbo, pri čemer pa bi ostalo njegovo upravljanje neodvisno od vpliva uprave Slovenskega državnega holdinga.
Desus naj bi ob tem zahteval, naj se v last, in ne le v upravljanje, sklada prenese 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je zdaj v lasti pokojninske blagajne. Tovrsten prenos pa zahtevajo še za 28 odstotkov, ki si jih v Triglavu lasti SDH. Na takšne neuradne informacije se moramo zanašati, saj pred slovesno napovedjo javne razprave praktično noben od političnih deležnikov o vsebinskih vprašanjih uradno ni črhnil besede. Po poročanju časnika Delo pa je predlog zakona, pripravljen na ministrstvu za finance do marca letos, videla samo stranka Desus.
Za kulisami ni šlo Ministrstvo za finance naj bi v osnutku predvidelo, da nadzornike sklada imenuje SDH, kar pa je bilo za SD in Desus nesprejemljivo. Kopja se lomijo tudi glede vprašanja, koliko lastnine SDH naj se prenese na sklad.
Kje najti vire in kdo ga bo upravljal?
Kot ključna se torej odpirajo naslednja vprašanja: ali demografski sklad državno premoženje le upravlja ali si ga tudi lasti? Naj sklad upravlja vsakokratna vlada ali zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Naj nanj prenesemo naravne monopole – energetiko in gozdove? Koliko državnega premoženja moramo nanj prenesti, če naj postane učinkovit, pri čemer stranko SMC menda najbolj skrbi, koliko pristojnosti in lastnine pri tem izgubi SDH? Kako naj bodo porazdeljene kvote nadzornikov – naj bo med njimi tudi predstavnik mlade generacije?
