Kaj pravzaprav pomeni konec rudarske ere?
Vsekakor nov začetek. Že sedmo leto razvijamo sintagmo Trbovelj kot novomedijskega mesta skozi mednarodni festival Speculum Artium, trenutno se trudimo, da bi to tematiko uvedli v program izobraževanja na naših srednjih šolah, razvijajo se nova podjetja, veliko je uspešnih trboveljskih projektov na Kickstarterju, svoja vrata je odprt katapult, prostor in podpora za novo nastala mlada podjetja s strani Dewesofta … Seveda pa je velik izziv vseeno tudi ta, kako ohraniti del naše rudarske zgodovine na inovativen in sodoben način, ki bi bil zanimiv tudi za turiste.
Rojeni ste bili v Trbovljah, kjer ste preživeli otroštvo in hodili v gimnazijo. Potem pa vas je vleklo po svetu, čeprav ste študirali v Ljubljani?
Rada sem potovala, že dvanajstletna spoznala življenje v Angliji, nato še na Irskem, bila sem na poletnem delu v ZDA, potovala po Evropi, Afriki...
Kot članica svetovne organizacije o podjetništvu mladih sem obiskala konference v Berlin, Pariz, Oslo in Maastricht. Diplomirala sem na ljubljanski ekonomski fakulteti, za diplomo dobila Prešernovo nagrado, del študija pa opravila v Talinu na Estionian Bussines School, tako da mi je tudi tujina blizu. Nato sem podiplomski študij zaključila na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Zakaj ste se potem odločili za kandidaturo?
Kandidirala sem le zato, ker nikoli ne bežim pred izzivi, teh pa je tudi v Trbovljah res veliko. Želela sem, da Slovenija in tudi svet naših krajev ne bi poznala le po črni industriji, umazanem zraku, veliki brezposelnosti. Pri nas je vendar toliko lepega, zanimivega, vrednega. Kraj je v zadnjih letih naredil številne pomembne korake naprej na področju razvoja mesta. Hkrati smo ponosni na naše kulturnike, ki izvirajo iz Trbovelj: Laibach, Delavska godba Trbovlje, Red Five Point Star, Hiša, Nevember 1, učenci Glasbene šole Trbovlje na tekmovanjih pobirajo najvišja priznanja. Imamo vrhunske športnike, od karateistov do nogometašev. Uspešna podjetja kot so Dewesoft, Rudis, Kovit, Metalia, Dukart…
Kaj pa se v Trbovljah dogaja na področju podjetništva?
Odpirajo se nova podjetja, manjša, toda tehnološko napredna in zato obetavna doma in na mednarodnih trgih. Delajo za mnoge tuje naročnike, tudi za tako ugledne, kot je ameriška Nasa. Kar nekaj uspešnih projektov na Kickstarterju prihaja iz Trbovelj, odprl se je Katapult, kjer bodo prostor pod okriljem in ob podpori Dewesofta našla številna mlada podjetja.
Tudi sami ste bili v kampanji precej prepričljivi, ste obljubili pomoč v obliki subvencij novim podjetjem in dejali, da se bo občina aktivno vključila v iskanje vlagateljev v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami.
Ja, točno tako. In to nam uspeva. Razpisujemo sredstva za podjetnike, družno z njimi rešujemo težave, pripravljamo projekte. Vlagamo v znanje, tudi v svoje, se učimo od drugih. Le s sodelovanjem na regijski in državni ravni, z drugimi občinami, ustanovami, ministrstvi lahko naredimo kaj dobrega. Država ima sicer veliko rudniških površin, ki pa bi jih bilo potrebno nujno urediti na način, da bi bila primerna za podjetnike in upam, da bo v prihodnje postorila tudi kaj na tem področju kot lastnik zemljišč.
Kateri pa so vaši najljubši kotički v Trbovljah, tisti, za sprostitev?
Zelo rada grem na Mrzlico. Tja se najraje odpravim sama, saj je to moj odklop. Ponavadi porabim eno uro do vrha, si tam privoščim pasulj in se odpravim nazaj proti domu.
Prav tako mi je všeč pot proti Retju, kjer so številne neobljudene poti, rada pa se zapeljem tudi na Kum.
Vam je uspelo kaj narediti za zmanjševanje brezposelnosti?
Podjetja, ki so v svetu najuspešnejša, so bila ustanovljena s strani ljudi in ne države ali župana. Mi smo samo tisto okolje, ki moramo nuditi dobre pogoje za razvoj podjetništva in ne ovirati njihovega delovanja. Takšna podjetja se tudi najdlje obdržijo in delujejo nato s tradicijo. Prihodnost mesta ni na področju tradicionalnih delovnih mest, na katerih je še nedolgo slonel razvoj naše doline. Težko je, ker je največji delež ljudi med prijavljenimi na zavodu ravno z nizko izobrazbo, podjetja, ki danes nastajajo, pa iščejo kvalificirane ljudi. Ustanovitelji Dewesofta, Kovita, Metalie, Dukarta, Dioteca in drugih obetavnih podjetij niso čakali na državo. Stavili so nase, na lastne moči, znanje, trdo delo. In uspeli. To je pot, po kateri želimo iti, ki ji bo sledilo vse več ljudi. Res, da je bistveno težja, a na takšni poti se šele pokaže znanje, ki ga imajo ljudje.
Županja Jasna Gabrič je prepričana, da se občina razvija v pravo smer in še nikoli ni bila bolj optimistična.
V katero smer gre trenutno Trbovlje?
Trbovlje delamo za novo medijsko mesto, ki bo združevalo gospodarstvo, podjetništvo, turizem, kulturo, izobraževanje in družbeno življenje. Vse to se začne že v šolah, že mladi se morajo prežeti s tem duhom. Pošiljamo jih tudi na izobraževanje v tujino, od Avstrije do Japonske.
Kakšen cilj ste si sicer zadali?
Predvsem je naš cilj kakovostno življenje, ki bo prijetno za bivanje ter prijazno do trajnostnega podjetništva in gospodarstva. Trajnostni razvoj je tisto, na čemer si želimo graditi. Občina Trbovlje tudi za področje športa vsako leto odmeri nekaj sto tisoč evrov, kar ni malo denarja. Veliko vložimo v vzdrževanje naših objektov. Nima vsaka občina letnega bazena, stadiona, trim steze, odprtega fitnesa na prostem in marsičesa, kar dviguje raven bivanja. Življenje v naši dolini je šlo naprej. In na to smo zelo ponosni.
Sicer pa veliko delamo tudi v smeri, da bi skozi Trbovlje in Zasavje potekala 3. Razvojna Os, ki jo potrebujemo. Prepričani smo, da bi bila tovrstna rešitev odlična za regijo, pa tudi finančno bolj ugodna. Ključnega pomena za razvoj našega kraja bi bila tudi zato, ker bi na tak način postali bolj dostopni tudi za ostala podjetja. Na ta način bi lahko nadaljevali z gospodarskim razvojem kraja. Menim, da je ta 3. Razvojna Os daleč najbolj pomembna za to, da se začne mesto še bolj razvijati.
Nam lahko še poveste, kaj se bo decembra vse dogajalo v Trbovljah?
Zares veliko. Decembra bo pestro prav vsak dan. Praznične luči smo že prižgali. Decembra bo na sporedu tudi tradicionalni koncert delavske godbe Trbovlje, pa sprevod Dedka mraza, čaka pa nas tudi Dežela prazničnih nasmehov, kjer bomo pri delavskem domu postavili stojnice. Komaj čakam tudi koncert filmske glasbe Glasbene šole Trbovlje in številna druga dogajanja.
Več o prazničnih utrinkih v Trbovljah pa najdete TUKAJ.
