V zadnjih 30 letih se število umrlih v Sloveniji ne spreminja dosti. Letno umre med 19.000 in 20.000 prebivalcev ali med 9 in 10 oseb na 1.000 prebivalcev. V letu 2015 je umrlo 19.834 prebivalcev ali povprečno na dan 54. Povečuje pa se povprečna starost umrlih. V letu 2015 je bila 76,9 leta ali za 8 let višja, kot je bila pred 30 leti (68,7 leta). Moški v povprečju umirajo prej kot ženske. V letu 2015 je bila povprečna starost umrlih moških 72,8 leta, povprečna starost umrlih žensk pa 81,0 leta; torej so moški umirali v povprečju 8 let mlajši od žensk.
Če se osredotočimo na razlike v povprečni starosti umrlih po posameznih statističnih regijah v letu 2015, vidimo, da je bila razlika med najvišjo in najnižjo povprečno starostjo umrlih med regijami 3,5 leta. Povprečna starost umrlih je bila najvišja v goriški statistični regiji (78,7 leta), v koroški statistični regiji pa je bila povprečna starost umrlih oseb tedaj z 75,2 leti najnižja. V zadnjih 10 letih so bile primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška statistične regije z najvišjo povprečno starostjo umrlih v Sloveniji, medtem ko so bile koroška, zasavska in podravska v zadnjih 10 letih statistične regije z najnižjo povprečno starostjo umrlih.
Največ jih umre pozimi
Največ oseb umre v zimskih mesecih (od decembra do marca). Običajno je januar mesec, v katerem umre največ prebivalcev. Tako je bilo tudi v 2015, največ oseb je umrlo v januarju (9,7 %) in marcu (9,6 %), najmanj pa v septembru (7,0 %).
Med prebivalci, ki so umrli v letu 2015, je pri polovici (51,5 %) smrt nastopila v zdravstveni ustanovi, 43 % jih je umrlo doma, pri 6 % umrlih prebivalcev pa je smrt nastopila drugje (v naravi, delavnici, na gradbišču …). Med temi (smrt je nastopila drugje) so prevladovali moški (62,4 %), žensk je bilo manj (37,6 %).
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti
V letu 2015 je največ prebivalcev Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil (40 %). Med temi jih je četrtina (26 %) umrla zaradi posledic ishemičnih bolezni srca (srčnega infarkta) in tudi toliko (25 %) zaradi cerebrovaskularne bolezni (možganske krvavitve oziroma kapi). Največ umrlih zaradi bolezni obtočil na 1.000 prebivalcev je bilo v pomurski statistični regiji (5,5 na 1.000 prebivalcev), najmanj v osrednjeslovenski statistični regiji (3,0 na 1.000 prebivalcev).
Bolezni obtočil so bile glavni vzrok smrti med ženskami (47,5 %). Drugi najpogostejši vzrok smrti so bila rakava obolenja (31 %). Največ umrlih zaradi rakavih obolenj na 1.000 prebivalcev je bilo v goriški statistični regiji (3,5), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji (2,7).
Smrti zaradi rakavih obolenj so glavni vzrok smrti pri moških. V letu 2015 je 35,8 % umrlih moških umrlo zaradi rakavih obolenj. Bolezni prebavil in dihalnih organov so bile poglavitni vzroki smrti zaradi rakavih obolenj med moškimi, med ženskami pa bolezni prebavil in rak dojke
