Po besedah ministrice Vesne Györkös Žnidar so pri tem sledili načelu, da z najmanjšimi posegi v človekove pravice zagotovijo varnost.
Predlog novele namreč med drugim predvideva, da bi lahko policisti v primerih, ko morajo uporabiti fizično silo, uporabili električni paralizator. V ta namen bi že prihodnje leto kupili 15, leta 2018 pa 25 tovrstnih naprav. Uporaba paralizatorjev naj bi bila po besedah ministrice varnejša tako za policiste kot tudi za same napadalce.
Novela uvaja tudi možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa, prav tako zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih. Ministrica je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila, da je uvedba optične prepoznave registrskih tablic posledica dejstva, da se vse več prometa seli na avtoceste, kjer običajno preverjanje ni mogoče.
Kot je sicer zapisano v predlogu, bi s sistemom avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic policisti pri nadzoru cestnega prometa med drugim preverjali, ali vozila in vozniki izpolnjujejo pogoje za udeležbo v prometu, kar naj bi na naše ceste prineslo več varnosti. Obdelava podatkov o letalskih potnikih pa naj bi bila nujna predvsem v boju s teroristi.
Novela naj bi uredila še hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK (hranjenje slednjih naj bi bilo potrebno za izločanje osumljencev), uvedla podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti in možnost prekinitev potovanja v primerih, ko se v vozilih, s katerim skupina organizirano potuje na športno prireditev, najdejo stvari, na podlagi katerih je jasno razvidno, da ima skupina namen kršiti javni red.
V času priprave novele je sicer nanjo letelo veliko očitkov, predvsem s strani Amnesty international Slovenija in informacijskega pooblaščenca. Pomisleke pa so izražali v koalicijskih strankah. Kljub temu je ministrica prepričana, da jim je uspelo pri pripravi zakona voditi čim širši dialog.
