Od njih so se lahko na dostojen način poslovili svojci, večinoma Hrvati, s polaganjem vencev sta zadnji spomin na njih počastila tudi politična vrha Slovenije in Hrvaške.
Žrtvam so se že dopoldne poklonili predsednik DZ Milan Brglez, nato pa skupaj tudi predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarović. Med žrtvami je bilo namreč veliko Hrvatov.
Predsednik DZ Brglez, ki je v spominskem parku položil venec, je ob tem dejal, da danes država izpolnjuje svojo civilizacijsko dolžnost. "Iz pietete delati politične točke, pa je zame nedopustno in nesprejemljivo," je dodal.
"Ne spreminjamo zgodovine, spreminjamo prihodnost. To je korak naprej," je na pogrebni slovesnosti v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava ob pokopu nekaj sto žrtev povojnih pobojev iz Hude jame dejal predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha.
Tudi hrvaška predsednica je položila venec pri kapelici, nato pa sta skupaj s predsednikom Pahorjem odšla do kraja, kjer bodo popoldne pokopali več kot 700 žrtev pobojev.
Kot je dejala, ob takšnih priložnostih običajno ne daje izjav, a je danes pomembno nekaj povedati "zaradi zgodovine in predvsem zaradi prihodnosti", medtem ko predsednik Pahor ni dajal izjav.
"Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem drugim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico pa je treba ugotoviti, ker je potrebna za boljšo prihodnost," je dejala Grabar-Kitarovićeva.
V imenu predsednika vlade se je dopoldne poklonil žrtvam tudi podpredsednik vlade Boris Koprivnikar, ki je ob tej priložnosti tudi položil venec. Popoldanske pogrebne slovesnosti pa se, kot so povedali na Koprivnikarjevem ministrstvu, zaradi drugih delovnih obveznosti minister ne bo mogel udeležiti.
Predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik pa je v govoru izpostavil, da razumevanje današnjega dogodka terja premislek o vrednotah slovenskega naroda, ki je razdeljen. A po Sušnikovih besedah "vir delitev niso človeška trupla, ki iz 600 in več prikritih morišč širom Slovenije prihajajo na površje. Vir delitev tudi niso tisti, ki ta morišča odkrivajo ali obeležujejo. Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil".
Iz Zagreba sta se poleg predsednika sabora Boža Petrova in delegacije pogreba udeležila tudi hrvaški premier Andrej Plenković ter podpredsednik vlade in zunanji minister Davor Ivo Stier.
Ne Pahor, ne Plenković po pogrebni slovesnosti izjav nista dajala, je pa hrvaški premier že pred prihodom v Zagrebu napovedal, da bo vlada pripravila institucionalni pravni model za iskanje prikritih grobišč na Hrvaškem ter odprla celotno arhivsko gradivo, da bi žrtve dobile pravico do groba ter postale "del sprave in kolektivnega nacionalnega spomina".
Tudi Slovenijo pri tem čaka še kar nekaj dela. Med drugim je izvedba izkopa, prenosa in pokopa po sedanjih ocenah okoli 3000 žrtev v Hudi Jami predvidena v 17 mesecih in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta. S tem se bo zaključilo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine, hkrati pa bo izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč tudi sicer intenzivno izvaja program, ki letos obsega ureditev 60 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočila pripravo predloga za vpis grobišča v register, izkop in pokop žrtev iz 18 grobišč, potrditev oziroma sondiranje 45 grobišč ter pregled in sanitarni izvoz posmrtnih ostankov iz 16 kraških jam in brezen.
V mariborski stolnici cerkveno slovo od žrtev
Potem ko se je že dopoldne v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava začelo celodnevno slovo ob pokopu nekaj sto žrtev povojnih pobojev, ki so jih tja prepeljali iz Hude Jame pri Laškem, je pred popoldansko pogrebno slovesnostjo potekala še maša v mariborski stolnici. Vodil jo je nadškof Alojzij Cvikl, ki je pozval k spravi in odpuščanju.
"Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave," je dejal Cvikl.
