Gozdarji novomeške enote zavoda za gozdove, ki pokriva Dolenjsko in Belo krajino, so letos do zdaj za posek zaradi napada lubadarja označili za 68.000 m3 smrek, do konca leta pa naj bi se ta številka ustavila pri 80.000. To je za tretjino manj kot lani. A lubadar ostaja glavni varnostni problem naših gozdov.
I. V.
Posušene od lubadarja napadene smreke, obkrožene s precej bolj odpornimi bukvami.
Med kaznovanimi sta se znašla tudi ministrstvo za obrambo in SiDG, ki si je zaradi nepravočasnega ukrepanja nabral skupno za 34 tisoč evrov kazni.
Zmanjšanje škode zaradi napada lubadarja gre predvsem na račun vestnega ukrepanja lastnikov gozdov, ki so napadena drevesa še pravočasno odstranili iz gozda in tako preprečili širjenje. Svoje je dodalo tudi ugodno vreme pozimi in zgodaj spomladi, ki je omogočilo sanacijo napadenih območij, še preden se toliko segreje, da se prebudijo lubadarji …
Hitro tudi poceni
Nekaj se pozna tudi čedalje večja ozaveščenost lastnikov gozdov, ki se vse bolj zavedajo, da le s hitrim ukrepanjem ohranijo les v takem stanju, da zanj še nekaj dobijo, saj kdor pusti, da lubadar do konca opravi svoje delo, s prodajo napadenega lesa komaj pokrije stroške. Da do tega pride, niti ni treba preseči rokov upravnega postopka, dovolj je že, da pri vseh postopkih, od odkritja okužbe, izdaje odločbe, dviga odločbe na pošti do sanacije napadenega območja, vsi čakajo na skrajni rok. Vsako zavlačevanje pa gre predvsem v škodo lastnikov.
I. V.
Andrej Držaj je potrdil, da je smrekov lubadar še vedno največja varnostna grožnja našim gozdovom.
Posebna pozornost velja tudi za male lastnike, ki svojega podedovanega »posestva« verjetno nikoli niso niti videli. »V tem primeru lastnikom na pomoč priskočijo revirni gozdarji, ki jim pomagajo najti gozd in navezati stik z gozdarskim podjetjem, ki poskrbi za sanacijo napadenega drevja,« pojasnjuje Andrej Držaj z novomeške OE zavoda za gozdove in dodaja, da smo imeli letos tudi na začetku poletja srečo z vremenom, saj se je zaradi deževnega maja in junija izlegla vsaj ena generacija podlubnikov manj. »Podlubnik se je tako začel resno širiti šele julija in avgusta. Če bi bila pomlad toplejša, bi bila škoda verjetno zelo podobna lanski,« ugotavlja Držaj.
Med kaznovanimi tudi SiDG
Gozdarji novomeške enote zavoda so letos do zdaj izdali 1941 odločb za posek 1387 lastnikom. »Večina se je hitro odzvala in žarišča sanirala še pred izletom lubadarjev, kar je zelo pomembno, saj se potem ne širijo na bližnje zdrave sestoje. Le v 60 primerih smo morali skupno 58 lastnikom izdati sklepe o dovolitvi izvršbe sanacije žarišča s pooblaščenim izvajalcem na račun lastnika, do česar pa ni prišlo niti v enem primeru, saj so vsi lastniki po prejemu sklepa, ki pomeni tudi denarno kazen, sami pospravili napadeno drevje,« še pravi Držaj. Pri tem je zanimivo, da sta se med kaznovanimi znašla tudi ministrstvo za obrambo in celo družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki si je zaradi nepravočasnega ukrepanja nabrala skupno za 34 tisoč evrov kazni.
Letos je bilo zelo napadeno kočevsko območje
Na območju novomeške OE zavoda za gozdove so bila največja žarišča lubadarja v trebanjski občini na meji z občinama Ivančna Gorica in Litija, v žužemberški občini na meji s kočevskim območjem, ki je bilo bolj ali manj v celoti zelo napadeno. Škoda v okolici Novega mesta pa je bila glede na lani več kot prepolovljena.
Letos bo škoda zaradi napada lubadarja dosegla dve tretjini letnega prirastka smreke. Škoda še ni katastrofalna, vsaj na povprečni ravni ne, je pa lubadar katastrofalen za posamezne lastnike gozdov, ki lahko ostanejo celo brez vsega gozda in zaslužka. Večina žarišč je sanirana že s posekom in pravočasnim odvozom, le ponekod gozdarji predlagajo sežig ostankov lubadark, za kar ministrstvo namenja tudi subvencije.
Pogozdovanje
Ker od lubadarja opustošene površine praviloma niso predhodno pomlajene, jih je treba pogozditi s sadikami ali puljenkami gozdnega drevja. Strokovnjaki pri tem priporočajo zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kot so bukev, gaber, hrast in javor, le izjemoma ponovno s smreko, ki v nižinah pri nas ni avtohtona.
Letošnjo jesen zaradi izjemnega pomanjkanja sadik, po katerih je bilo zaradi epidemij lubadarja precej večje povpraševanje kot v preteklosti, ne bo možno dobiti na zavodu za gozdove in bo treba prizadete površine pogozdovati s puljenkami, ki jih lastniki praviloma naberejo sami, lahko pa se obrnejo tudi na revirne gozdarje.
»Dosedanje izkušnje kažejo, da je pogozdovanje s puljenkami celo do polovice učinkovitejše od sadnje vzgojenih sadik. Pomembno je le, da puljenke posadimo v roku enega do dveh dni od puljenja,« še pojasnjuje Andrej Držaj.
I. V.
