Krajani Gorenjega Maharovca v šentjernejski občini že leta zaman opozarjajo odgovorne na nujnost avtobusnega postajališča ob prometni državni cesti pri gostilni Pri Slavcu.
L. M.
Do nedavnega so šolski avtobusi otrokom ustavljali na cesti, kaže Dušan Kodelič.
Prvi dopisi so na Občino Šentjernej začeli romati leta 2005.
V križišču ustavljajo tako delavski kot šolski avtobusi in do nedavnega se je to resnično dogajalo na cesti. Talne označbe za avtobus so le na strani proti Šentjerneju, kjer je več prostora, šolski otroci pa so morali nato cesto prečkati, kjer ni označb prehoda za pešce. Nevarnost je velika, ker tu avtomobili in tovornjaki po ravnini resnično brzijo, večina še veliko hitreje, kot je omejitev hitrosti – 90 kilometrov na uro.
»Za avtobusno postajališče vaščani na občino pišemo dopise že od leta 2005, saj gre vendar za varnost naših otrok. Ker se toliko časa nikamor ne premakne in je vedno odgovor le, da gre pač za državno cesto, kjer občina sama ne more nič, imamo počasi teh izgovorov dovolj. Zakaj pa so ob isti državni cesti lahko zgradili postajališča v Grobljah, Šentjerneju, Brezovici, Gradišču? Le v Maharovcu je nemogoče?! Ne moremo si razlagati drugače, kot da nekdo »bremza«, da so zadaj neki interesi, za katere ne vemo,« pravi Dušan Kodelič, oče dveh majhnih otrok, tretješolca in vrtčevskega otroka.
Od septembra bolj varno
L. M.
Darja Will iz občinske uprave Občine Šentjernej: »Poskrbeli smo za boljšo varnost šolskih otrok.«
A Občina Šentjernej pravi, da od začetka šolskega leta ni več tako. »Tretji šolski dan smo spremenili vozni red in avtobus naših šolskih otrok ne spušča več na sredi ceste, na kateri je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro,« pravi Darja Will, na občini zadolžena za družbene dejavnosti. Šolski avtobus zdaj pripelje iz Gorenje Gomile in tamkajšnje otroke pusti pri gasilskem domu v Dolenjem Maharovcu, kjer je označba za avtobus. Tiste otroke, ki živijo v Gorenjem Maharovcu, pa isti avtobus pripelje na avtobusno postajo pri gostilni, torej na drugo stran ceste kot prej, tako da otrokom ni treba več hoditi čez cesto in se izpostavljati veliki nevarnosti. S spremembo voznega reda so tako dosegli, da otroci izstopajo na označenih mestih ob cesti, in ne več na cesti.
L. M.
Do kapelice otroci iz Gorenjega Maharovca pridejo k sreči po makadamski poti.
Občina najprej OPPN
Direktor občinske uprave na Občini Šentjernej Samo Hudoklin razume stisko krajanov, a zadeva je zapletena, pravi, ker gre za križanje državne in občinske ceste, kar pomeni, da občina sama ne more začeti investicije. Resnično je bil idejni projekt za ureditev križišča narejen že pred leti in menda tudi uvrščen v državni načrt razvojnih programov, a je potem izpadel – verjetno zaradi pomanjkanja sredstev.
Na Direkciji RS za infrastrukturo so potrdili, da je bil projekt ureditve križišča v Gorenjem Maharovcu leta 2010 uvrščen v NRP, in sicer kot rekonstrukcija ceste Novo mesto–Šentjernej. »Občina je že pridobila idejni projekt za križišče v dveh variantah: poleg štirikrakega z levimi zavijalnimi pasovi je predlagano tudi krožišče. Za umestitev kateregakoli križišča izven območja ceste mora občina najprej z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) umestiti križišče v prostor, šele nato je mogoče naročiti projektno dokumentacijo za izvedbo (PZI) in nato bo mogoče določiti tudi sofinancerski delež,« pravijo.
L. M.
