Novice Svet24

Protest se je začel ob 17. uri, njegovi pobudniki pa menijo, da bi bil migrantski center škodljiv za že tako prikrajšano Belo krajino.

Kot je dejala predstavnica omenjene pobude Maja Kocjan, so civilno iniciativo ustanovili, da bi preprečili postavitev kakršnegakoli migracijskega nastanitvenega ali začasnega registracijskega centra v Beli krajini. Ona in njeni somišljeniki ne verjamejo vladi, da gre za začasni center. Kocjanova napoveduje, da bodo, če ne bodo uslišani, nadaljevali s protesti in zaprli dostop do za begunski center predvidenih zemljišč.

Na enem od transparentov je pisalo, da če je že slovenska vlada vedno pozabila na Belo krajino, naj pozabi tudi zdaj.

V vabilu za medije so zapisali, da so bivalniki za črnomaljski begunski center že pripravljeni in da namerava vlada v resnici sprva vzpostavili prehodni center, nato pa ga spremeniti v nastanitvenega.

Kocjanova, sicer tudi črnomaljska svetnica (SDS), je pred skoraj tisočimi protestniki napovedala, da bodo, če vlada njihovih protestov ne bo upoštevala, onemogočili dostope do zemljišč, ki in ko naj bi jih ministrstvo za obrambo uporabilo za vzpostavitev črnomaljskega begunskega centra.

Med zahtevami pobudnikov je navedla prenehanje vseh dejavnosti za postavitev migrantskega centra v Beli krajini, pomoč Beli krajini pri ureditvi infrastrukture in spodbujanju gospodarskega razvoja, vlada naj tudi sprejme konkretne ukrepe za zmanjšanje socialne ogroženosti Belokranjcev. Zahtevajo tudi pospešitev projekta ceste tretje razvojne osi in poseben razvojni zakon za Belo krajino po zgledu Prekmurja, je dodala.

Opozorila je, da iniciativo pri njenih zahtevah podpirajo tudi okoliški kmetje, na spletu pa so objavili peticijo, pod katero se je podpisalo nekaj manj kot tisoč ljudi.

Govorili tudi občani

Občani so izpostavili dejstvo, da so v Beli krajini begunce že lepo sprejeli, in sicer po letu 1991. Takrat je šlo, kot so dejali, za drugačne begunce.

Kot je za Svet24.si povedala Mirjam Bezek Jakše, sicer novinarka Dolenjskega lista, se je slabo uro trajajoč protest odvil povsem mirno. Ljudje so prišli opremljeni s transparenti in slovenskimi zastavami, pred njimi pa so se kot govorci med drugim zvrstili tudi občinski svetniki in občani. Na poziv, da naj v času protesta v Črnomelj zapeljejo s svojimi gospodarskimi vozili, se je po poročanju Bezek Jakšetove odzvalo kar nekaj kmetov, ki so tjakaj prišli s traktorji, opaziti pa je bilo mogoče tudi bager in rovokopač.

Spregovoril je tudi predsednik Športnega kinološkega društva Bela Krajina Andrej Bukovec. Društvo zemljišče na območju Vražjega kamna, ki si ga je za begunski center ogledala vlada, uporablja za svoje vadišče. Bukovec je dejal, da je zemljišče sicer res v lasti države, a da imajo z njo sklenjeno pogodbo. Zato je izrazil razočaranje, da je država pripravljena to pogodbo enostransko prekiniti.

STA

Poklical jih je Borut Pahor

Civilni iniciativi se je oglasil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dejal jim je, da bo njihovo prošnjo o podpori preučil, da bo upoštevana volja ljudstva in da se zavzema za strpen dialog. 

Proti širjenju strahu

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, ki na protestu ni bila prisotna, je na včerajšnji novinarski konferenci dejala, da občina ni izdala nobenega soglasja za kakršenkoli center. V primeru, da bi to država od nje zahtevala, pa bi o tem odločali občinski svet, pristojna krajevna skupnost in najemniki oziroma uporabniki zemljišča na Vražjem kamnu, ki ga je ministrstvo za obrambo uvrstilo na seznam mest, možnih za postavitev sprejemno-prehodnega migrantskega centra. Dodala je, da tudi v ponedeljkovem pojasnilu državnega sekretarja Boštjana Šefica ni nobenega govora o stalnem namestitvenem centru za večje število beguncev. Občina, ki jo je prizadela že postavitev žične ograje na meji, pa tudi gradnje stalnega begunskega namestitvenega centra ne bi dovolila, je poudarila.

STA

Hkrati je podatke o postavljanju bivakov na metliškem mejnem prehodu in urejanju cest za prevoz beguncev označila za namerno posredovane neresnice. Občane in politične predstavnike je pozvala, naj se vzdržijo širjenja strahu pred begunci, za katerega po njenih zagotovilih ni podlage.

V nadaljevanju je še izpostavila, da mora biti država pripravljena tudi na morebitni prihod beguncev in pristavila, da bi bila zadovoljna, če bi se odgovorni na državni ravni z enako vnemo kot postavljanja begunskih centrov lotili glavnih belokranjskih problemov.

Med temi je navedla cestnoprometno infrastrukturo, problem neznosnega smradu v Črnomlju, krajanom prijazno umeščanje kablovoda za električni daljnovod Kočevje-Črnomelj in problem omejitve nosilnosti mosta preko Kolpe pri mejnem prehodu Vinica. Omejitev namreč velja le za slovensko stran, medtem ko ima most s hrvaške strani nosilnost 30 ton.

Galerija

Poglej vse fotografije (8)

Mirjam Bezek Jakše, Dolenjski list