Z besedami »otroci niso nikoli lačni« nas Doroteja Stanec pospremi v nedokončano hišo v Dogošah, predmestju Maribora, v kateri v kletnih prostorih živi devetčlanska družina, med katerimi je pet mladoletnih otrok.
Gradnja v lastni režiji
Njihova pot navzdol se je začela leta 2014, ko so se v družini odločili za gradnjo večstanovanjske hiše na podedovani parceli. Imeli so še dobre službe, doda Stančeva, in pridobili kredit. »Najeli smo projektanta in mu vnaprej plačali potrebno dokumentacijo za gradnjo. Oče je bil gradbenik, zato smo se gradnje lotili v lastni režiji. Aprila smo po pošti prejeli kazen, da je hiša črnogradnja, in oče je po tem, ko je izvedel, da nas je projektant ogoljufal, svoje pa je dodala napačna ocena Gursa, ki je nedograjeno hišo ocenil na skoraj pol milijona evrov, v pričo nas želel storiti samomor. Strel je preživel in se do smrti šest mesecev pozneje mučil pod mojim 24-urnim skrbništvom,« pojasni Stančeva.
Dolgovi so se večali
Z bratom sta plačala kazen, zaostale račune ter si na novo uredila potrebne dokumente in dovoljenja. »To je predstavljalo precejšnje stroške, zato smo se znašli v dolgovih. Do letošnjega februarja sem delala in kljub temu, da je brat zaposlen, smo ves čas živeli zelo skromno. Imamo hipoteko in šoloobvezne otroke, za katere je treba skrbeti, ter položnice, ki jih je treba plačati. Imam bolnega sina, saj ima od drugega leta naprej žilni tumor, zdravi se na hematološkem oddelku v Ljubljani in tudi v UKC Maribor. Vse to, pa še očetov pogreb, nas je pripeljalo na rob,« pripoveduje sogovornica.
Zaliva jih podtalnica
Kot da to ni dovolj, hišo Stančevih, ki je v neposredni bližini kanala Drave, po zadnjih večjih poplavah nenehno ogroža podtalnica. »Kar naprej nas zaliva. V hiši so stene vlažne in plesnive, otroci pogosto zbolevajo. Na to, da bi se lahko v stanovanjski hiši selili 'višje', kjer bi imeli ustreznejše prostore, zaradi finančne stiske do zdaj sploh nismo upali pomisliti. Če ne bi imeli težav z urejanjem ustrezne dokumentacije in če bi bil oče še živ, bi že zdavnaj živeli v hiši in bi bilo precej bolje,« poudarja Stančeva in dodaja, da ima ob sebi še bolno mamo, ki mesečno prejema nadomestilo invalidnine v višini 212 evrov, ter ji po nakupu ustrezne hrane ne ostane čisto nič. Ima celo premalo.
Otroci pogosto bolni
Stančeva je trenutno prijavljena na zavodu za zaposlovanje in mrzlično išče zaposlitev. Ima sicer 10 let delovne dobe, delala je v tiskarni, zdaj občasno nabira kostanje ali borovnice, ki jih nato proda. Vendar se ji, pravi, vendarle nasmiha zaposlitev. »Mesečno se na naš račun steče 1800 evrov, a gre od tega 730 evrov za hipoteko, stroški elektrike so 150 evrov, plačujemo vodo in kanalizacijo, dodatna zavarovanja, šolo, kar znese do 450 evrov na mesec. Ne ostane nam več veliko, borih 600 za preživetje vseh devetih ljudi,« je iskrena Stančeva, ki o otrocih pove, da so v šoli pridni, vendar na njih slabe življenjske razmere vseeno vplivajo. »Zaradi vlage v hiši so pogosto bolni, po dedkovem strelu in smrti obiskujejo psihologa. Že zaradi otrok si želim, da bi živeli v suhih prostorih in svojih sobah, imeli kuhinjo ter vsaj eno kopalnico,« razkrije sanje Stančeva in doda, da imajo avto, ki jim ga je podaril bratov prijatelj.
Katarina Goričan Pokrivač, humanitarka
"Delovna družina kljub podpori pristojnih ustanov sama ne more shajati."
Družini, ki poziva vodovodarje, pleskarje, zidarje, da bi stopili skupaj in jim pomagali, ter potrebuje za otroke tople obleke, obutev, pred prihajajočo zimo pa še drva, s katerimi se bodo ogrevali, lahko pomagajo tudi bralci Sveta24. Pokličejo lahko Dorotejo Stanec na 070 262 356 ali humanitarko Katarino Goričan Pokrivač na 031 234 321, ki lahko z dokumenti CSD, Rdečega križa in drugih služb potrdita njihovo stisko.