Zgodbe, kakršna se je pripetila našemu sogovorniku, se dogajajo pogosteje, kot se zdi na prvi pogled. Pred leti je v Medvodah kupil zemljiški parceli. Čez dve leti je bil sklenjen dodatek k pogodbi za še eno parcelo, v prvotni pogodbi pomotoma izpuščeno. Potem pa se je zgodba zapletla šele petnajst let zatem.
Evgen Stašuk:
»Po obisku sta me šla izpisat iz zemljiške knjige, parcelo pa sta še enkrat prodala.«
Popravki za bolnika
V maju pred dvajsetimi leti sta se prodajalca pojavila pri Stašuku s pojasnilom, da gre spet za popravek, podobno kot leta 1981. Stašuk je bil od leta 1992 do 1997 hudo bolan, ves čas je ležal doma in zanj so na različne načine skrbeli drugi. Pogodbe zato ni mogel prebrati, so mu pa zatrdili, da ničesar ne odtujuje. Kaj je podpisal, je izvedel šele naknadno.
»Ob vpogledu v zemljiško knjigo je zainteresirani kupec ugotovil, da parcela ni vpisana name,« začne pripoved. Stašuk je z zemljiškoknjižnim izpiskom in pojasnili pristojnega organa ugotovil, da je podpisal izpodbijano pogodbo. »Kot je pozneje pravnomočno ugotovilo tudi sodišče, sem bil prevaran, prodajalca sta izkoristila moje težko zdravstveno stanje in me zavedla v zmoto. Zahteval sem razveljavitev naknadno popravljene pogodbe, izstavitev listine z odpisom prigoljufane parcele, vknjižbo lastninske pravice nazaj name in začasno odredbo prepovedi odtujitve ali obremenitve parcele ter vknjižbo v zemljiško knjigo,« razloži. Toženki sta ugovarjali.
2008. leta je sodišče odločilo, da se pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem razveljavi.
Sodišče eno, zemljiška knjiga po svoje
Sodišče je s sodbo, ki je že od poletja 2008 pravnomočna in izvršljiva, odločilo, da se pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem razveljavi. Toženi stranki sta tožeči dolžni izstaviti listino o odpisu parcele, odpreti nov vložek zanjo in vknjižiti lastništvo nazaj na Stašuka ter povrniti stroške. Tako se je končalo dolgoletno pravdanje. Stvari pa so se šele začele zapletati.
»V zemljiški knjigi v Ljubljani niso dovolili spremembe vpisa lastništva, ker so kot lastniki vpisane tretje osebe,« pravi zaprepadeno. Trdi tudi, da sta toženi stranki vpis na tretjo osebo opravili celo po že izdani začasni odredbi. Tega pa v nobenem primeru zemljiška knjiga ne bi smela storiti. Presenetljivo odkritje je ugotovilo tudi sodišče. Tretji osebi sta lastninsko pravico na parceli pridobili že s pogodbo poleti leta 1995. »Po obisku sta me šla izpisat iz zemljiške knjige, parcelo pa še enkrat prodala,« se spominja.
Ne verjame v pravno državo
Evgen Stašuk je tako kupil in plačal nekaj, kar je zdaj last nekoga drugega. »Toženi stranki sta s pomočjo sodišča izigrali začasno odredbo sodbe, v zemljiško knjigo vpisano že leta 1998, deset let pred pravnomočno sodbo. Nove lastnike pa so vpisali šele po sodbi! Gre za namerno goljufijo, oškodovanje in nezakonito pridobljeno premoženjsko korist. Na zemljiški knjigi so naredili napako, a je ne priznajo, ne popravijo in zavračajo vsako odgovornost. Plačal sem pošteno vse, od kupnine do sodnih stroškov, na koncu pa ostal brez vsega,« pravi Stašuk. Kaj in kako bo naprej, ne ve. »Nisem več mlad, tudi z zdravjem imam težave. Z majhno pokojnino niti v sanjah ne morem tožiti nikogar,« zaključi in se sprašuje, ali bo v tej državi nekoč vendarle kdo za kaj odgovarjal.
