S tem, da je prišlo do napak pri shranjevanju oporok na slovenskih sodiščih in da je bilo med pregledom na vseh okrajnih sodiščih najdenih skupno 945 nerazglašenih oporok, se je urad varuha seznanil tudi iz poročanja medijev. Zato so se obrnili na predsednika Vrhovnega sodišča RS in zahtevali navedbo razlogov za to, da se je na vseh okrajnih sodiščih opravil pregled hrambe oporok, in informacijo, kdo je tak pregled odredil. Zanimalo jih je tudi, zakaj se oporoke v sodni hrambi niso našle pravočasno. Prav tako želijo odgovore na vprašanja, kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem sprejeti oziroma odrejeni, ali je bila ugotovljena odgovornost za nastalo situacijo in kako bodo sodišča pristopila k njenemu reševanju, da ne bodo (le) morebitni prizadeti posamezniki nosili bremena sprožanja novih postopkov zaradi uveljavljanja njihovih pravic v pravdi.
Neustrezna rešitev
Usmerjanje oškodovancev zgolj na pravdanje urad varuha ne šteje za ustrezno rešitev, saj se s tem povsem spregleda, da so razlogi za nastali zaplet na strani sodišč. Ob tem so ocenili tudi, da utegnejo novi sodni spori dodatno obremeniti sodni sistem, poleg tega pa ne krepijo zaupanja vanj in v državo.
Odgovornost države
Iz urada varuha človekovih pravic ob tem opozarjajo, da se ljudje za zapis poslednje volje v oporoki in celo hrambo na sodišču odločajo iz posebnih razlogov, med drugim tudi zato, ker naj bi bila ta institucija zaupanja vredna, zato je nedopustno, da njihova volja po njihovi smrti ni bila upoštevana.
