V času druge vojne, med 23. in 24. novembrom leta 1943, so domobransko postojanko v Grahovem v današnji občini Cerknica s topovi napadli partizani in jo popolnoma uničili. Večina domobrancev je v spopadih padla ali pa so bili pozneje likvidirani, padli pa so tudi trije nemški vojaki, ki so bili takrat v Grahovem, in trije partizani.
V spomin na dogodke je Nova zaveza spomladi 2014 postavila spominsko obeležje z imeni padlih domobrancev in imeni »drugih žrtev komunističnega nasilja«, kjer najdemo tudi ime Miha Pelan, za katerega pa njegova nečaka Zdenka Zalar in Ernest Pelan trdita, da tja nikakor ne sodi ... Zaradi kršitev pravice do pietete (spomina na umrlega) sta zato aprila 2015 s pomočjo ljubljanskega odvetnika Marka Rajčeviča vložila tožbo na cerkniško okrajno sodišče, v kateri od Nove zaveze zahtevata, da z obeležja odstrani ime pokojnega Mihe Pelana, in na prvi stopnji za zdaj tudi zmagala, sodba pa še ni pravnomočna.
Sodba še ni pravnomočna, lov na resnico se bo nadaljeval na višjem sodišču ...
Padel pod streli partizanov v spletu nesrečnih okoliščin
Kot navajata tožnika, je njun stric Miha Pelan novembra 1943 res padel pod streli partizanov, a ne kot pripadnik domobranske posadke, ampak kot civilist – v spletu nesrečnih okoliščin: »Med spopadom se je skupina domobrancev, ki je pobegnila iz postojanke, zatekla v hišo Mihe Pelana. Nato so se umaknili tudi iz njegove hiše, v hiši pa so pustili strojnico, ki je očitno niso nameravali vleči s sabo. Miha Pelan se je ustrašil, da bodo partizani v njegovi hiši našli orožje in ga na tej podlagi obtožili sodelovanja z domobranci. Vzel je orožje in ga hotel odnesti iz hiše. Pred hišo so ga videli partizani in ga očitno zamenjali za pripadnika domobrancev ter na mestu ustrelili. Vse to se je zgodilo v žaru spopada za postojanko.« Tako so Zdenki Zalar in Ernestu Pelanu smrt njunega strica opisali danes že pokojni sosedje v Grahovem.
Če bi stric vedel, bi se v grobu obračal ...
Miha Pelan je bil v času smrti reven bajtar in vdovec, ki se je pogosto zadrževal pri svojem bratu in njegovi ženi, očetu in mami obeh tožnikov, in jim pomagal pri različnih opravilih, družina Pelanovih pa je bila vseskozi tesno povezana z odporniškim gibanjem, med drugim piše v tožbi. Nekateri strici in tete tožnikov so tudi aktivno sodelovali s partizani in umrli kot partizani, drugi v koncentracijskih taboriščih.
Tožnika sicer spomeniku kot takemu ne nasprotujeta, želita le, da zaradi enostranskega sporočila, ki ga spomenik po njunem mnenju posreduje javnosti, da so bili domobranci žrtve, partizani pa zločinci, na njem ni imena njunega strica. Novo zavezo sta brez uspeha še pred postavitvijo opozarjala oziroma zahtevala, naj Mihe Pelana ne uvrstijo na spomenik ...
Nova zaveza v pritožbi na sodbo cerkniškega okrajnega sodišča:
»Miha Pelan ni več živ, zato napisu ne nasprotuje in ne more nasprotovati. Če bi bil še živ, njegovega napisa ne bi bilo ... Takšni argumenti ne sodijo na sodišče!«
»Iz vseh opisanih razlogov je seveda povsem nesmiselno in zgodovinsko napačno, da se ime pokojnega Mihe Pelana nahaja na spomeniku padlim domobrancem v Grahovem. Ni samo nesmiselno, pač pa tudi zelo krivično do spomina obeh tožnikov na pokojnega Miho Pelana, kot tudi za samega pokojnega Pelana, ki bi se – tako sta tožnika prepričana – v grobu obračal, če bi vedel, na kakšnem spomeniku in v kakšnem kontekstu se nahaja njegovo ime,« je odvetnik Rajčevič med drugim zapisal v tožbi.
Nova zaveza: Sodba temelji na željah tožnikov
Nova zaveza zaenkrat ni uspela z argumenti, da so se pri opisu imen opirali na seznam žrtev druge vojne, ki ga je uradno zbrala cerkniška občinska komisija za raziskavo pobojev med drugo vojno, ter da spomenik leži na zemljišču v zasebni lasti, kamor pravice tožnikov ne sežejo. Sodbo cerkniškega okrajnega sodišča, »ki je takšna, kot da bi jo izdalo sodišče neke totalitarne države«, zdaj zaradi »bistvene kršitve pravdnega postopka«, »zmotne ugotovitve dejanskega stanja« in »zmotne uporabe materialnega prava« izpodbijajo pred višjim sodiščem. »Postopek in sodba sta nezakonita, ker ne temeljita na v tožbi navedenih dejstvih niti na predlaganih dokazih, ampak samo na osebnih željah in mnenju tožnikov,« so v Novi zavezi med drugim zapisali v osem strani dolgi pritožbi.
»Nerodno slepa« zgodba o domobranski strojnici
»Najbolj nerodno slepa« se Novi zavezi zdi zgodba tožnikov o domobranski strojnici: »Če je bil vsaj še malo pri pameti in zavesti, bi Miha strojnico takoj vrgel skozi okno za bežečimi domobranci, pa je partizani ne bi dobili niti v njegovi bajti niti v njegovih rokah. Če partizani niso prepoznali niti svojega starega bajtarja in naj bi ga zamenjali za domobranca, kako naj bi prepoznali mnogo manjšo strojnico? Štorija o domobranski strojnici je torej očiten plod nerealne domišljije in brez kakršnegakoli dokaza.«
V pritožbi tudi poudarjajo, da tožnika nista navedla nobenega dokaza, da bi pokojni Miha Pelan podpiral partizane in da bi glede na izvedeni postopek lahko bil tudi sodelavec belogardistov. Obregnili so se tudi ob navedbe, da bi se pokojni v grobu obračal, če bi vedel, v kakšni družbi se na spomeniku nahaja. »Miha Pelan ni več živ, zato napisu ne nasprotuje in ne more nasprotovati. Če bi bil še živ, njegovega napisa ne bi bilo ... Takšni argumenti ne sodijo na sodišče!« so med drugim zapisali.
Lov na resnico se bo, kot rečeno, nadaljeval na višjem sodišču.
