Gašperšič naj bi po mnenju Trsa oškodoval javna sredstva s prerazporeditvijo namenskih sredstev za izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje za predor pod Gorjanci in opustitve potrebnih opravil za pridobivanje projektne dokumentacije na podlagi leta 2012 sprejetega državnega prostorskega načrta.
"Za to je predvideno 36 milijonov kohezijskih sredstev, gradbena dovoljenja morajo biti pravnomočna do leta 2018, sicer bodo evropski kontrolorji preusmerili sredstva na druge projekte, ki bodo ta dovoljenja imeli," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril podpredsednik stranke Gorazd Marinček.
Ob tem je opozoril, da bo tamkajšnji Revoz z januarjem razširil proizvodnjo, s čimer se bo število tovornjakov povečalo za okoli 15 odstotkov, že sedaj pa so na tej cesti veliki zastoji.
Gašperšič ovadbe ni želel posebej komentirati, ker je še ni videl. "Nisem še videl, kaj bodo v tej, iz naslova absurdni, obtožbi povedali. Raje bom to komentiral na koncu, ko se bo izkazalo, kaj je na stvari," je povedal Gašperšič na dogodku ob začetku Evropskega tedna mobilnosti v Ljubljani.
Upoštevala napačne podatke
Direktorico direktorata za prostor na ministrstvu za okolje in prostor Barbaro Radovan pa so ovadili zaradi oškodovanja javnih sredstev, nevestnega dela v službi, ponareditve uradne listine in obremenjevanja ter uničevanja okolja. Radovanova naj bi s sodelavci pri izdelavi državnega prostorskega načrta za umestitev trase cestne povezave Velenje - avtocesta pri priključku Šentrupert upoštevala napačne podatke.
Na predlagani trasi Velenje - Šentrupert naj bi po pojasnilih Kričejeve pozidali 114 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč, na katerih raste kakovosten hmelj ter uničili goro Oljko.
Pri vhodnih podatkih naj bi upoštevani podatki, ki so Celju zmanjšali število delovnih mest na polovico, rast prometa med Velenjem in avtocesto pa so ocenili na dvakrat večjo kot drugod. Civilne iniciative so na to opozorile najmanj 18-krat, je poudarila arhitektka in strokovna sodelavka civilne iniciative Braslovče Mateja Kričej."Napak niso popravili, ker bi se potem predlagana trasa izkazala za neustrezno v primerjavi z varianto F6, torej traso med Velenjem in Arjo vasjo," je pojasnila.
Na predlagani trasi Velenje - Šentrupert naj bi po pojasnilih Kričejeve pozidali 114 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč, na katerih raste kakovosten hmelj ter uničili goro Oljko. Na predlagani trasi Velenje - Arja vas pa bi izgubili le 13 hektarjev kmetijskih zemljišč, je dodala. "Porušili bi 120 stavb, posegali v Naturo 2000, ogrožali vodne vire. Ta trasa je okoli 200 milijonov evrov dražja v primerjavi s traso Velenje - Arja vas, ki so jo zavrgli. S ponarejenimi, neresničnimi podatki so delali primerjalne študije," je bil kritičen Marinček.
Združenje civilnih iniciativ Spodnje savinjske doline je danes na to v odprtem pismu opozorilo tudi premiera Mira Cerarja in poslance. Predsednik združenja Boštjan Kragelj je ob tem opozoril, da za severni del trase tretje razvojne osi ne ministrstvo ne Dars nočeta slediti načelom trajnostnega umeščanja v prostor in da bo država neracionalno trošila denar.
"Kmetijska zemljišča so ena najbolj zaželenih dobrin v svetu, Slovenija pa je pri tem že tako na evropskem repu. Nadomestnih zemljišč za male kmete na tem območju ni," je opozoril. V pismu pa so zahtevali ponovno primerjavo vseh tras.
