Odgovoren potrošnik od svojega trgovca zahteva najboljše, a je tudi sam pošten. Kaj pa se zgodi, ko je kupec daleč stran od tega ideala in trgovce oškoduje bodisi s krajo izdelkov bodisi z goljufanjem, denimo pri tehtanju sadja in zelenjave? Preverili smo, kako pogosto se to dogaja v Sloveniji.
Nepošteni potrošniki so iznašli že precej načinov, s katerimi se nepošteno okoristijo in ogoljufajo trgovce.
Motivi, kaj človeka žene, da krade trgovcu, so lahko zelo različni. Eni morda to počnejo, ker so obubožali in so zaradi pomanjkanja denarja v to »primorani«, drugi morda želijo trgovcu vrniti »milo za drago«, ker imajo občutek, da so tudi trgovci nepravični do njih, spet tretji to počnejo brez kakršnegakoli pravega razloga in predvsem brez kakršnekoli slabe vesti.
Med pripravljanjem prispevka smo se spomnili zgodbe o tem, kako se je neki moški pred eno od znanih slovenskih trgovin hvalil, da si v vrečko nadeva dražji in bolj priznan paradižnik, na tehtnici pa ga označi s številko podobnega, vendar veliko cenejšega paradižnika. S tem dobi najboljše po najugodnejši ceni in se mimo trgovk sprehodi s hudomušnim nasmeškom, ker jih je tako dobro pretental. Seveda so trgovke omenjenega moškega kmalu dobile in mu zagrozile s policijo, pa se je menda potem zresnil. A žal se takšni ljudje ne zavedajo posledic, ki jih sprožijo takšna dejanja. Če hočemo dober izdelek, ga moramo pošteno plačati. In če od trgovca zahtevamo pravičnost, moramo biti takšni tudi sami. Logika, po kateri se goljufa ponudnika, ki stremi h kakovosti, namesto da bi ga podprli, je zgrešena na vse možne načine. A o tem ti ljudje ne razmišljajo.
Izkušnje trgovcev
Nepošteni potrošniki so iznašli že precej načinov, kako se nepošteno okoristiti in ogoljufati trgovce. Pri tem ne gre vedno za neposredno krajo.
V podjetju Lidl Slovenija letno obravnavajo nekaj 100 primerov manjših tatvin.
Nekateri denimo sadje in zelenjavo tehtajo malce po svoje. Če je v vrečki res tisto, kar označijo na tehtnici, pa težo samega izdelka prilagodijo tako, da vrečko spuščajo na tehtnico do teže, ki se jim zdi še sprejemljiva, nakar vrečko nekoliko pridržijo, da se ne pokaže celotna teža nakupa. Spet drugi zelenjavo ali sadje stehtajo ter nato naknadno dodajo izdelek v vrečko. Takšnim in podobnim premetenostim ni konca, zato smo največje trgovce pri nas povprašali o njihovih izkušnjah.
V Lidlu Slovenija so nam zaupali, da se srečujejo predvsem z bagatelno kriminaliteto, torej s tatvinami predmetov manjše vrednosti. Na leto imajo nekaj sto primerov tovrstnih dejanj, odtujeno blago pa zajema tako prehrambne kot neprehrambne izdelke. Ti končajo v potrošnikovi torbici, še preden slednji zanje plača na blagajni.
Podobno so nam sporočili iz podjetja Hofer, v katerem njihova varnostna služba letno našteje tatvine najrazličnejših predmetov (oblačil, suhomesnatih izdelkov, hlajenih mesnih izdelkov, konzervirane hrane, alkohola, čokolade in kozmetike). Vsako tatvino morajo skladno s predpisi prijaviti pristojnim organom. S podobnimi zgodbami se srečujejo tudi drugi trgovski ponudniki.
